Starši si želimo, da bi se otroci znali učinkovito učiti, biti zbrani pri delu in vztrajati tudi takrat, ko jim nekaj ne gre. Toda dobre učne navade se ne razvijejo čez noč. Otrok se jih uči postopoma – z rutino, s ponavljanjem in z majhnimi uspehi. Pri tem pa ima lahko pomembno vlogo tudi glasba.
Ko otrok vadi klavir, kitaro, bobne, violino ali drugo glasbilo, se namreč ne uči samo igranja. Razvija tudi potrpežljivost, koncentracijo, vztrajnost in sposobnost, da zahtevnejšo nalogo razdeli na manjše korake. Prav te veščine mu lahko pomagajo tudi pri šolskem delu.
1. Začnite z majhnim in jasnim ciljem
»Pojdi se učit« je za otroka precej nejasno navodilo. Veliko lažje je začeti z majhno, konkretno nalogo: »Reši prvi dve nalogi.« namesto: »Pojdi se učit matematiko.« Ko je prvi korak jasen, je začetek veliko manj naporen. Podoben princip lahko uporabimo tudi pri učenju glasbila.
Namesto: »Danes moraš eno uro vaditi.« lahko določimo manjši cilj: »Danes bova deset minut vadila ta del skladbe.« Ko otrok doseže majhen cilj, dobi občutek napredka. Prav ta občutek pa ga lahko spodbudi k naslednjemu koraku.
2. Kratko in redno je pogosto boljše kot dolgo in občasno
Pred testom je lahko zelo mamljivo, da otrok več ur sedi nad knjigami. Toda veliko bolj koristno je, da se k snovi vrača večkrat in v krajših intervalih. Enako velja za glasbo. Namesto ene dolge vaje lahko otrok vsak dan nameni nekaj časa instrumentu. Pri tem ni nujno, da je vsaka vaja popolna. Pomembno je, da je slednja redno prisotna.
Na primer:
- 15–20 minut vaje na dan,
- kratek odmor,
- naslednji dan ponovitev,
- ob koncu tedna pa pregled napredka.
Pri glasbilu lahko otrok težaven odlomek vsak dan nekajkrat ponovi. Sčasoma postane tisto, kar je bilo sprva zahtevno, veliko bolj naravno. Rednost je pogosto pomembnejša od dolžine posamezne vadbe.
3. Ustvarite rutino, ki jo je mogoče vzdrževati
Otroci lažje razvijejo navado, če je določena dejavnost povezana z ustaljenim delom dneva. Če se otrok na primer vsak dan po kosilu najprej pripravi na šolo in nato 15 minut vadi instrument, lahko sčasoma to postane samoumeven del njegovega urnika. Ni nujno, da je rutina zapletena. Pomembno je predvsem: isti čas + isti prostor + jasen cilj = manj odločanja in več doslednosti.
Pri glasbenem učenju pomaga tudi, če je instrument pripravljen in lahko dostopen. Če mora otrok pred vsako vajo najprej iskati note, postavljati notno stojalo ali urejati prostor, je začetek lahko po nepotrebnem težji.
4. Med učenjem odstranite moteče dejavnike
Pametni telefon, televizija, družbena omrežja in druga obvestila lahko hitro preusmerijo otrokovo pozornost. Zato lahko pomaga preprost dogovor: med učenjem je telefon pospravljen. Ni treba, da je otrok brez telefona celo popoldne. Dovolj je, da ima določeno kratko obdobje, v katerem se lahko popolnoma posveti eni nalogi.
Na primer:
- 20 minut zbranega dela → kratek odmor → nadaljevanje.
- Enako lahko velja za vajo instrumenta.
- Ko je čas za glasbo, naj bo pozornost usmerjena v glasbo.
Takšna kratka obdobja zbranosti so lahko za otroka veliko lažje izvedljiva kot zahteva po večurnem učenju.
5. Pomagajte otroku, vendar ne rešujte težav namesto njega
Ko otrok naleti na težko nalogo, je naravno, da mu želimo čim prej pomagati. Toda včasih je bolje postaviti vprašanje kot ponuditi rešitev. Namesto: »Tako naredi.« lahko vprašamo: »Kaj si že poskusil?« ali: »Kje se ti je začelo zapletati?« Tako otroka spodbujamo k samostojnemu razmišljanju. Enako velja pri učenju instrumenta.
Če otrok ne zna zaigrati določenega dela skladbe, mu ni treba takoj pokazati celotne rešitve. Pomagamo mu lahko prepoznati težavni del, ga upočasniti, razdeliti na manjše dele in nato postopoma sestaviti nazaj. To otroka nauči pomembne lekcije, in sicer, da napaka ni neuspeh. Napaka je informacija, ki nam pokaže, kaj moramo še vaditi.
6. Glasbilo je lahko odlična šola vztrajnosti
Pri učenju glasbila se otrok srečuje s situacijami, v katerih rezultat ni takojšen. Prvi poskus morda ni najboljši. Drugi tudi ne. Toda po desetih, dvajsetih ali petdesetih ponovitvah se začne nekaj spreminjati. Otrok opazi, da zna danes nekaj, česar včeraj še ni znal. To je izjemno pomembna izkušnja.
Pri glasbi se otrok uči:
- vztrajnosti, ko mu nekaj ne uspe takoj,
- koncentracije, ko se mora posvetiti zahtevnemu delu,
- potrpežljivosti, ker napredek zahteva čas,
- samostojnosti, ko sam prepoznava napake,
- organizacije, ko načrtuje svojo vadbo,
- samozavesti, ko opazi lasten napredek.
Te sposobnosti pa niso uporabne samo pri glasbi. Otrok jih lahko prenese tudi na matematiko, jezike, naravoslovje, šport in druge dejavnosti.
7. Zahtevno nalogo razdelite na manjše dele
Ko otrok vidi veliko količino snovi ali zelo zahtevno skladbo, se lahko hitro počuti preobremenjenega. Pomaga, če nalogo razdelimo.
Pri šolskem učenju lahko to pomeni:
1. preberi poglavje
2. označi pomembne informacije
3. naredi nekaj nalog
4. preveri odgovore
5. naslednji dan ponovi
Pri glasbi je princip zelo podoben:
1. preberi note
2. razdeli skladbo na dele
3. počasi vadi težavne odseke
4. poveži posamezne dele
5. postopoma povečuj tempo
Velika naloga tako postane niz majhnih in obvladljivih korakov.
8. Pohvalite trud, ne samo rezultata
Če otroka pohvalimo samo takrat, ko doseže odličen rezultat, lahko dobi občutek, da je pomemben predvsem končni uspeh. Veliko bolj spodbudno je opaziti tudi trud. Namesto: »Super, dobil si petico.« lahko rečemo: »Opazil sem, koliko časa si namenil učenju.«
Pri glasbi lahko pohvalimo izboljšanje: »Prejšnji teden ti ta del še ni šel. Danes pa si ga zaigral skoraj brez napake.« Tako otrok začne povezovati uspeh s procesom. In prav to je pomembna osnova za dolgoročno motivacijo.
9. Ne pričakujte popolnosti
Vsak otrok ima slab dan. Včasih se mu ne bo ljubilo vaditi. Drugič bo utrujen. Tretjič bo pozabil na dogovorjeno učenje. To ne pomeni, da so dobre navade propadle. Če otrok en dan izpusti vajo ali učenje, ni treba naslednji dan »nadoknaditi« vsega. Preprosto se vrnemo k rutini.
Cilj ni popolnost. Cilj je doslednost. Majhni koraki, ki jih otrok ponavlja skozi daljše obdobje, imajo lahko veliko večji učinek kot občasni izbruhi intenzivnega dela.
Kaj ima glasba skupnega z učenjem?
Na prvi pogled sta igranje instrumenta in učenje za šolo dve različni dejavnosti. V resnici pa imata veliko skupnega. Pri obeh se otrok uči, kako začeti, ostati zbran, vztrajati, prepoznati napako, poskusiti znova, razdeliti problem na manjše dele in opaziti lasten napredek.
Zato glasbilo ni samo vir zabave in ustvarjalnosti. Lahko je tudi odlično orodje za razvoj navad, ki otroku koristijo na številnih področjih življenja.
Kako lahko starši otroku pomagate že danes?
Za začetek ni potrebna velika sprememba.
Poskusite samo eno od naslednjih stvari:
- določite kratek, vsakodnevni čas za učenje,
- telefon med učenjem pospravite iz dosega,
- veliko nalogo razdelite na manjše korake,
- otroku pomagajte najti rešitev, namesto da jo ponudite takoj,
- pohvalite trud in napredek,
- pri učenju glasbila določite majhne in dosegljive cilje,
- otroku pustite dovolj časa za počitek in igro.
Sčasoma lahko majhni koraki postanejo navade. In navade lahko postanejo nekaj, kar otrok ponese s seboj tudi v odraslost.
Naj se dobre navade začnejo z glasbo
Učenje instrumenta je veliko več kot učenje not in skladb. Je proces, pri katerem otrok spoznava, da lahko z vajo in vztrajnostjo napreduje. Danes morda ne zna zaigrati določene melodije. Čez nekaj tednov jo lahko zaigra samozavestno. Ta izkušnja je dragocena tudi zunaj glasbenega sveta. Ni treba, da otrok zna vse takoj. Pomembno je, da ve, kako narediti naslednji korak.
Če razmišljate o nakupu prvega glasbila za otroka ali iščete ustrezno opremo za nadaljevanje glasbenega izobraževanja, obiščite našo spletno trgovino Symphony International. V naši ponudbi najdete glasbila in glasbeno opremo za začetnike, mlade glasbenike in vse, ki želite svoje glasbeno znanje razvijati naprej. Odkrijte svet glasbe!
SymphoNyna