»Jaz nimam posluha za glasbo.«
To je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišimo pri ljudeh, ki bi se radi naučili igrati instrument, vendar jih je strah, da niso dovolj nadarjeni. Toda ali je res mogoče igrati glasbilo brez posluha?
Kratek odgovor je: DA.
A zgodba je nekoliko bolj zanimiva, kot se zdi na prvi pogled.
Kaj sploh pomeni »imeti posluh«?
Ko rečemo, da ima nekdo posluh, običajno mislimo na sposobnost prepoznavanja višine tonov, ritma in melodije.
Nekateri ljudje zelo hitro ugotovijo, ali je ton previsok ali prenizek. Drugi brez težav ponovijo melodijo s petjem. Spet tretji lahko slišijo pesem in jo skoraj takoj zaigrajo na instrument.
Vendar glasbeni posluh ni nekaj, kar bi bilo rezervirano samo za izbrane. Gre za sposobnost, ki jo je mogoče razvijati.
»Nimam posluha« pogosto pomeni nekaj drugega
Veliko ljudi, ki pravijo, da nimajo posluha, pravzaprav nikoli niso imeli priložnosti, da bi ga zares razvili. Morda niso nikoli peli, niso poslušali glasbe na aktiven način ali pa so jih v otroštvu prepričali, da »niso glasbeno nadarjeni«.
Pogosto se za tem stavkom skriva tudi strah pred napakami. Če nekdo enkrat zapoje nekoliko mimo ali pri igranju zgreši ton, lahko hitro dobi občutek, da glasba ni zanj. V resnici pa je napaka del učenja.
Glasbeniki ne začnejo popolni
Tudi najboljši glasbeniki so morali nekoč:
- prvič prijeti instrument,
- poiskati pravi ton,
- se naučiti osnovnega ritma,
- narediti ogromno napak.
Razlika je predvsem v tem, da so vztrajali in poslušali. Vsakokrat, ko primerjamo ton, ki ga igramo, s tonom, ki ga slišimo, treniramo svoj posluh.
Kaj pa glasbeni posluh?
Pomembno je razumeti razliko med absolutnim in relativnim posluhom.
Absolutni posluh
To je sposobnost, da nekdo prepozna točen ton brez primerjave z drugim tonom. Na primer: zasliši ton in ve, da gre za C ali A. To sposobnost ima razmeroma malo ljudi.
Relativni posluh
Relativni posluh pa pomeni, da prepoznamo odnose med toni. Prav ta sposobnost je za večino glasbenikov izjemno pomembna – in jo je mogoče razvijati z vajo. Ko na primer slišimo, da je nek ton višji ali nižji od drugega, že uporabljamo svoj posluh.
Ali lahko pianist igra brez posluha?
Da. Enako velja za kitarista, bobnarja, violinista ali katerega koli drugega glasbenika. Instrument se lahko najprej učimo s pomočjo not, učitelja ali video navodil. Toda z igranjem se naš posluh postopoma razvija.
Mnogi glasbeniki na začetku ne znajo prepoznati napačnega tona. Čez čas pa začnejo napake slišati skoraj takoj. To je podobno kot pri učenju jezika. Na začetku slišimo le posamezne besede. Z vajo pa začnemo prepoznavati stavke, naglas in pomen.
Kako lahko izboljšamo svoj posluh?
Ni treba vaditi več ur na dan. Pomembno je predvsem redno in aktivno poslušanje.
Poskusite:
- zapeti kratek ton in ga nato poiskati na instrumentu,
- poslušati, ali je drugi ton višji ali nižji,
- ponoviti preprost ritem s ploskanjem,
- poskusiti zaigrati preprosto melodijo po posluhu,
- pri poslušanju pesmi prepoznati posamezne instrumente.
Tudi nekaj minut takšnih vaj lahko naredi veliko razliko.
Najpomembnejše: posluh ni razlog, da ne bi začeli
Če ste si vedno želeli igrati instrument, vendar mislite, da »nimate posluha«, naj vas to ne ustavi. Morda ga samo še niste razvili. Glasba ni tekmovanje v tem, kdo se je rodil z največ talenta. Je proces poslušanja, učenja in raziskovanja.
Zato je odgovor na vprašanje »Ali lahko glasbenik igra brez posluha?« preprost: Lahko začne. Posluh pa bo z vajo prišel. Morda je prav vaš prvi napačen ton začetek vaše glasbene poti.
SymphoNyna