Klavir je eden izmed najbolj priljubljenih glasbil že vse od 18. stoletja dalje. Izumil ga je Bartolomeo Cristofori di Francesco leta 1700, danes pa poznamo več vrst klavirjev.
- Po velikosti nekoliko manjši in zato tudi bolj praktičen je pianino. Njegove strune so postavljene pravokotno glede na tipke.
- Večjemu klavirju pa pravimo tudi koncertni klavir ali grand piano.
Moderna doba pa je z razvojem tehnologije prinesla na trg še druge oblike klavirjev, ki po obliki in uporabi niso podobni klasičnemu klavirju, vsekakor pa zmorejo poustvariti zven slednjega.
Električni klavir
Električni klavir ima kovinske strune, vendar pa za razliko od klasičnega klavirja za ustvarjanje zvoka uporablja magnete. Princip je podoben kot pri električni kitari, saj glasbilo zvok proizvaja s pomočjo ojačevalca. Najbolj znana proizvajalca električnih klavirjev sta Fender Rhodes in Wurlitzer.
Elektronski klavir
Elektronski klavir za svoje delovanje ne uporablja akustičnih elementov. Kar mu je enako s koncertnim klavirjem, je le, da ima tipke. Elektronski klavir vsebuje električni sintetizator zvoka, ki simulira zvok s pomočjo oscilatorjev in filtrov. Zvok posledično nastaja preko zvočnika. Med najbolj uveljavljenimi proizvajalci elektronskih klavirjev je Moog.
Digitalni klavir
Digitalni klavir enako kot elektronski klavir ne spada več v kategorijo akustičnih glasbil. Deluje s pomočjo tehnologije digitalnega vzorčenja, kar pomeni da natančno poustvari zvok strun vsake tipke klasičnega klavirja posebej in tudi sosednjih strun. Ali ni prav neverjetno, da je zmožen poustvariti identičen zvok, kot ga lahko izvabimo iz klasičnega klavirja?
Poznamo prenosno različico digitalnega klavirja, ki mu pravimo tudi stage piano. Namenjen je zlasti nastopanju na odru. Je izjemno pripraven za nošenje naokoli, saj ga z lahkoto pospravimo v torbo ali kovček. Najbolj priljubljen digitalni klavir za domačo uporabo pa je definitivno Clavinova, ki je proizod japonskega proizvajalca Yamaha.
Prednost elektronskega in digitalnega klavirja je, da nimata strun, zato ju ni treba uglaševati. Nista občutljiva na vlago in temperaturo v prostoru. Tako so tudi stroški in zahtevnost vzdrževanja zares minimalni. Klasičnemu klavirju pa je treba posvečati veliko več pozornosti. Zahteva redno vzdrževanje, uglaševanje in skrb za konstantno vlago in temperaturo v prostoru, da se ne razglašuje. Močno je občutljiv tudi na premike.
Večina klavirjev ima 88 tipk. Za klasični klavir in pianino je značilno, da imata z vsako tipko povezane tri kovinske strune. Izjema so tipke za basovske tone, ki imajo običajno le eno ali dve struni. Uglaševanje je zatorej kar zahteven proces.
Kako uglasiti klavir?
Klavir in pianino morate uglasiti najmanj enkrat letno. Če ga ne uglašujete redno, bo naslednjič od uglaševalca zahteval veliko več časa in truda, da ga bo ponovno uspešno uglasil. Če ni uglašen popolnoma, bo izgubil kakovost tona in se posledično še hitreje razglasil. Uglasite ga lahko tudi sami.
Vse, kar potrebujete, sta ključ za uglaševanje in dušilna zagozda. Pomagate pa si lahko tudi z digitalnim uglaševalcem. Ko je klavir enkrat uglašen, pa ne pozabite na ustrezno vlago in temperaturo prostora ter ohranjanje le-teh.
SymphoNyna