Velike skladatelje je treba častiti vse leto, toda v mesecu temnopolte zgodovine je še posebej primerno, da se poklonimo temnopoltim skladateljem, katerih glasba je prinesla toliko veselja ogromnemu številu ljudi po vsem svetu.
Dvanajst moških in žensk na tem seznamu je bilo neizprosnih pri širjenju svojih ustvarjalnih meja z edinstvenostjo njihovih dosežkov. Nekateri so bili inovatorji novih žanrov, kot sta ragtime in jazz, drugi pa so prvi dobili dostop do večjih odrov. Ti boji se nadaljujejo.
Šele pred dvema letoma se je trobentač Terence Blanchard zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti skladatelj v 138 letih, čigar delo »Fire Shut Up in My Bones« je predstavila Metropolitanska opera. Blanchardovo pioniranje gradi na zavezanosti spodaj naštetih, da glasbo vedno premikajo naprej.
1. Joseph Boulogne, Chevalier De Saint-Georges (1745 – 1799)
Saint-Georges, znan kot »Črni Mozart«, je bil francoski violinist in prvi evropski glasbenik oziroma skladatelj afriškega porekla, ki je prejel široko kritiko. Med letoma 1771 in 1779 je napisal in objavil nešteto oper, godalnih kvartetov, koncertov in simfonij. Zgodba New York Timesa iz leta 2020 predstavlja utemeljitev za vzdevek »Črni Mozart«, pri čemer ugotavlja izjemne podobnosti med odlomkom iz Boulognovega violinskega koncerta in odlomkom iz Mozartovega K. 364.
Ista besedna zveza se ponovi v Boulognovem solističnem zapisu za godala: težka sekvenca, ki se vzpenja do najvišjega registra instrumenta, ki ji takoj sledi dramatičen padec. Med Boulognovi najbolj znani skladbi uvrščamo »L’Amant anonyme, Ouverture: I. Allegro presto« in »Violinski koncert v D-duru, op. 3 št. 1: II. Adagio“.
2. Francis »Frank« Johnson (1792 – 1844)
Johnson velja za enega od prednikov ragtima in jazza. Obvladal je igranje na bugel, violino in klavir. Napisal je več kot 200 skladb, ki so vključevale operne melodije, pesmi etiopskih ministrantov, domoljubne koračnice, balade in še marsikaj. Je tudi prvi Afroameričan, ki ima svoje pesmi objavljene kot note. Johnsonovi najbolj znani skladbi sta »Princeton Gallopade« in »The Grave of the Slave«.
3. Henry Thacker Burleigh (1866 – 1949)
Ta ameriški klasični skladatelj in aranžer je imel bogat baritonski glas, ki mu je prinesel štipendijo na Državnem glasbenem konservatoriju v New Yorku. Črnsko glasbo je naredil dostopno klasično izobraženim umetnikom, tako da jih je seznanil s spirituali in jih aranžiral v klasičnem slogu. V poznih 1890 letih je Burleigh začel objavljati lastne priredbe umetniških pesmi in sčasoma postal najbolj znan skladatelj tega žanra. Med njegovimi vidnimi deli sta: »You Ask Me if I Love You« in »The Prayer I Make for You«.
4. Scott Joplin (1868 – 1917)
Joplin je bil »kralj ragtima«, eden od pionirjev žanra, za katerega je značilna močna sinkopa v melodiji z redno poudarjeno spremljavo v korakajočem klavirskem slogu. Kot skladatelj in pianist velikega slovesa je Joplin napisal več kot 40 ragtime pesmi, ragtime baletov in dve operi. Ragtime je doživel preporod v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil Joplinov »The Entertainer« uporabljen v z Oskarjem nagrajenem filmu The Sting.
5. Harry Lawrence Freeman (1869 – 1954)
Harry Lawrence Freeman je bil prvi afroameriški skladatelj, ki je napisal opere, ki so bile uspešno producirane. Njegova prva dva projekta, »Epthelia (1891)« in »The Martyr (1893)«, je izvedlo njegovo podjetje Freeman Opera v Deutsch’s Theatre v Denverju.
V začetku leta 1900 se je družina Freeman preselila v sosesko Harlem v New Yorku. Leta 1912 je bil v mestu tudi skladatelj ragtima Scott Joplin, ki je Freemana prosil za pomoč pri preoblikovanju svoje opere v treh dejanjih »Treemonisha«. Poznamo ga po skladbah: »Chloe’s aria from Act II of Voodoo« in »Mando’s aria from Act I of Voodo«.
6. Samuel Coleridge-Taylor (1875 – 1912)
Coleridge-Taylor ni bil le skladatelj in dirigent, ampak tudi politični aktivist, čigar glasbeno občutljivost sta oblikovala njegova večkulturna starša, mati Angležinja in oče iz Sierre Leone. Ker se je vedno zavedal svoje dediščine, so na Taylorjeve klasične skladbe močno vplivali afriški glasbeniki, ki so ga spremenili v enega najbolj inovativnih umetnikov svojega časa. V zgodovino se je zapisal z »Deep River« in »Nonet v f-molu«.
7. Robert Nathaniel Dett (1882 – 1943)
Robert Nathaniel Dett je predstavil svoje talente skozi zbor Hampton Institute. Pod njegovo taktirko je 40 članov Hampton Singers januarja 1914 nastopilo v Carnegie Hallu. Fakulteta, ki se zdaj imenuje Hampton University, je dosegla nov mejnik 17. decembra 1926, ko je 80 članov zbora nastopilo v Kongresni knjižnici. Dett je izdal približno 100 klavirskih, vokalnih in zborovskih del, vključno s priredbama skladb »Somebody’s Knocking at Your Door« in »I’m So Glad Trouble Don’t Last Away«.
8. Florence Beatrice Price (1887 – 1953)
Florence Beatrice Price je bila prva temnopolta skladateljica, katere glasbo je igral velik orkester v ZDA. Premiera »Simfonije št. 1 v e-molu« 15. junija 1933 je bila posledica njene zmage na prvem mestu na tekmovanju Wanamaker Competition.
Napisala je več kot 300 del, vključno s štirimi simfonijami in štirimi koncerti. Med njenimi najbolj nepozabnimi skladbami sta »Mississippi River Suite« in »Ethiopia’s Shadow in America«.
9. William Grant Still Jr. (1895 – 1978)
Ta raznoliki skladatelj je napisal več kot 200 simfonij, baletov, oper in zborovskih del. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Still prirejal popularno glasbo za radijske oddaje NBC in za filme, kot sta »Pennies from Heaven (1936)« Binga Crosbyja in »Lost Horizon (1937)« Franka Capre. Odlikoval se je tudi z vodenjem Losangeleške filharmonije v Hollywood Bowlu, in sicer kot prvi Afroameričan, ki je dirigiral velikemu ameriškemu orkestru s svojo glasbo.
10. Edward Kennedy »Duke« Ellington (1899 – 1974)
Brez dvoma je bil Edward Kennedy “Duke” Ellington eden največjih in najbolj plodovitih skladateljev 20. stoletja. Po poročanju revije Smithsonian je napisal več kot 3000 pesmi za svojo skupino in tudi za druge. Ellington je sam in v sodelovanju s soavtorji, kot je Billy Strayhorn, razširil število standardov s pesmimi, kot so »Do Nothing Till You Hear from Me«, »In a Sentimental Mood« in »It Don’t Mean a Thing«.
Po njegovi smrti je trobentaška legenda Miles Davis dejal: “Vsaj en dan v letu bi morali vsi glasbeniki preprosto odložiti svoje instrumente in se zahvaliti Duku Ellingtonu.”
11. Margaret Allison Bonds (1913 – 1972)
Margaret Allison Bonds je bila ameriška skladateljica, pianistka in aranžerka, ki je najbolj znana po sodelovanju z romanopiscem in dramatikom Langstonom Hughesom. Osebni in profesionalni odnos med njima je bil tisti, ki je sprožil njeno ustvarjalnost, pri čemer je Bonds poskrbela za zvočno podlago za večino Hughesovih del. Njuno sodelovanje vključuje skladbi »I, too, sing America« in »Songs of the Seasons«.
12. Julia Amanda Perry (1924 – 1979)
Perryjeva je bila ameriška skladateljica, ki je združila svoje klasično izobraževanje na Westminster Choir Collegu, Berkshire Music Centru in Juilliardom s svojo afroameriško občutljivostjo, da bi negovala svoj glas. Njene priredbe skladb »Free at Last« in »I’m a Poor Li’l Orphan« iz leta 1951 so razkrile njeno naklonjenost temnopolti duhovni glasbi.
Leta 1954 je bila njena opera »The Cask of Amontillado« prvič uprizorjena na univerzi Columbia. Perryjeva je napisala tudi več komornih skladb, vključno z violinskim koncertom, 12 simfonijami in dvema klavirskima koncertoma. Med njenimi najbolj nepozabnimi skladbami sta »Preludij za klavir« in »Pastoral«.
SymphoNyna