Ali flavta in kljunasta flavta nista isti instrument? Ali ne proizvajata popolnoma enakega zvoka? Ne! Zaradi neznanega razloga pogosto zamenjujemo prečno flavto (ki jo običajno imenujemo kar s “flavta”) in kljunasto flavto. Danes vam zato predstavljam razlike med njima. Kljunasta flavta je tisti “začetniški inštrument”, ki smo ga mnogi od nas spoznali ob začetku obiskovanja glasbene šole. Na prečno flavto pa lahko začnemo igrati šele, ko dosežemo določeno raven predznanja na kljunasti flavti.
Obe glasbili imata dolgoletno tradicijo. Že v pradavnini so izdelovali flavte iz votlih kosti, včasih jih je bilo mogoče igrati samo z eno roko, včasih z obema. Poleg posebej pogoste panove piščali, ki je narejena iz posameznih bambusovih ali kostnih cevi različnih dolžin, so bili v uporabi različni instrumenti, ki so po izgledu močno spominjali na kljunasto flavto.
Kljunasta flavta
Vsaj od 14. stoletja je kljunasta flavta poznana po sedanjem imenu, ki izvira iz srednje francoskega glagola “snemalnik” (ang. recorder), ki se razlaga kot “zapomniti si, naučiti se na pamet, ponavljati, pripovedovati, recitirati, igrati glasbo”.
V treh stoletjih, ki so sledila, je bila daleč najbolj priljubljen pihalni instrument, tudi zaradi svoje tonske bližine človeškemu glasu. V 18. stoletju pa se je pozabilo nanjo in zamenjala so jo druga glasbila. Svojo priljubljenost je ponovno dosegla šele sredi 20. stoletja. Od takrat velja za resen instrument, vendar ne izključno kot prvi instrument otroške glasbene vzgoje.
Kljunaste flavte so lahko v celoti lesene in najbolj priljubljen začetniški model je zagotovo Moeckov model 1250. Naslednja možnost je leseno telo s plastično glavo, kakor ju ima na primer model 1020. Seveda pa je flavta lahko v celoti izdelana iz plastike. Začetniki najpogosteje uporabljajo Yamahin model YRS-402B, ki je izdelan iz okolju prijaznih materialov.
Prečna flavta
Prečna flavta je v središče pozornosti prišla v obdobju baroka. Prvič je bilo izrecno ločeno med flauto dolce (kljunasto flavto) in flauto traverso (prečno flavto), kot kažeta njuni italijanski imeni. Prečna flavta se je zaradi bolj prodornega zvoka izkazala za boljši orkestrski instrument in ker so se orkestri v klasičnih in romantičnih obdobjih povečevali, se je razvila v današnjo baročno flavto.
Ta model je povsem zamenjal kljunasto flavto zaradi svojih novih lastnosti: prvič je bil izdelan iz kovine, kar je omogočilo znatno povečanje prostornine in obsega. Poleg tega je predhodno nedosegljivo tehnično virtuoznost omogočil povsem nov sistem tipk, ki je omogočil tudi igranje romantičnega repertoarja. Od takrat je prečna flavta uživala nenehno priljubljenost in je trenutno eden najbolj igranih instrumentov v Evropi.
Najbolje prodajana modela začetniških flavt sta Yamahin YFL-272 (s posrebrenim ustnikom) in YFL-272SL (s srebrnim ustnikom). Za domačo uporabo in samostojno učenje ti priporočam modela SFL-55 in Studiosa, ki sta dostopna po zelo ugodni ceni.
Razlika ni samo v igralnem položaju
Najbolj očitna razlika je v igralnem položaju ali usmerjenosti instrumenta. Kljunasto flavto držimo navpično, ravno in z obema rokama pred zgornjim delom telesa, prečna flavta pa se drži v nesimetričnem položaju od ust do desne rame. Ker lahko to privede do poškodb vratu, ramen in spodnjega dela hrbta, boš pri učenju igranja nanjo potreboval skrbna navodila in spremljavo.
Razlika je tudi v položaju prstov med igranjem. Kljunasta flavta ima preproste luknjice, izvrtane neposredno v cev instrumenta, medtem ko je položaj prstov pri igranju na prečno flavto bolj zapleten. Drži pa, da kljunasta flavta od glasbenika pogosto zahteva bolj neprijetne kombinacije prstov, da lahko predvaja vse note kromatične lestvice. Pri prečni flavti so prijemi priročnejši.
Kaj pa zvok?
Zvok obeh instrumentov temelji na istem principu. Povedano preprosto: tok zraka vstopi v cev in se razcepi skozi luknjice v cevi. To povzroči nihanje zraka v instrumentu, in glede na to, katera kombinacija lukenj je odprta, se dolžina in hitrost zračnega toka spreminjata, kar zagotavlja zven različnih tonov. Pri kljunasti flavti je pot zraka skozi režo v ustniku vnaprej določena in fiksirana. Glasbenik, ki igra na prečno flavto, pa mora to pot izoblikovati sam z ustnicami. Za to je potreben velik nadzor ustnic in dihal.
Za konec
Prečna in kljunasta flavta imata enak izvor, vendar sta se skozi stoletja razvijali v različnih smereh. Obema pa je skupen razvoj v resna instrumenta s potencialom ustvarjanja dih jemajoče glasbe. Pridi in preizkusi različne modele flavt v naši trgovini! 🙂
SymphoNyna