Kakšna je razlika med bobnarjem in bobnarskim strojem (= elektronski glasbeni instrument, ki ustvarja zvoke tolkal, bobnarske udarce in tolkalske vzorce)? Dva takta na koncu pesmi!
Seveda se šalim in izjemno spoštujem svoje čudovite prijatelje bobnarje. Toda večina glasbenikov, ki igrajo v živo, bo razumela, da bo njihov tempo med igranjem pogosto prehiter zaradi vznemirljivosti ob nastopanju in posledičnega adrenalina. To je povsem normalno in lahko povzroča dober občutek, vendar lahko prehiter tempo tudi precej iznakazi samo skladbo.
Glasbene skupine, ki delajo s posnetimi skladbami in z MIDI programiranjem, bodo namesto tega uporabile »klikno« skladbo, da ostanejo »zaklenjene« v pravem tempu. Čeprav so pogosto nastavljeni na en sam fiksen tempo, je te klike mogoče »preslikati« – to je skrbno obdelati od takta do takta, da se zagotovi, da se glasba dobro obnese tako ritmično kot melodično pri teh hitrostih.
Tukaj je vodič za igranje s tempom in ne samo za igranje v tempu. Obstaja razlika, kot boste kmalu videli. Najprej pa začnimo z osnovami.
Kaj je tempo?
Tempo je hitrost, s katero se (ali bi se moralo) predvajati glasbeno delo. Tempo lahko obravnavate kot utrip ali srčni utrip glasbe; v mnogih pogledih je sam temelj vse glasbe.
Tempo se meri v utripih na minuto (kratko BPM oziroma ang. beats per minute). Vsak utrip dobi ritmično vrednost četrtinke, tako da 60 BPM predstavlja en utrip (eno četrtino) vsako sekundo, medtem ko 120 BPM predstavlja dva utripa na sekundo itd.
Oznake tempa (v BPM) so običajno zapisane levo od naslova pesmi na lestvici akordov ali rokopisu. Producent, vodja skupine ali izvajalec lahko med obdelavo aranžmajev te oznake spremeni za nekaj udarcev na minuto.
Pomembno je razumeti, da tempo ni isto kot ritmični občutek. Vendar pa lahko tempo vpliva na to, kako poslušalec občuti ali zazna glasbeno delo. Običajni srčni utrip v mirovanju za odrasle se giblje od 60 do 100 utripov na minuto … kar lahko pojasni, zakaj se glasba v teh tempih večini od nas zdi »prava«.
Kako se uporablja tempo?
Skladatelji uporabljajo tempo za ustvarjanje vznemirjenja, pričakovanja in žalosti z velikim učinkom. Tempo prizora avtomobilskega zasledovanja v filmu bi po vsej verjetnosti imel visok BPM, medtem ko bi bila glasba, ki spremlja romantični objem ali trenutek žalosti, najverjetneje predvajana v počasnejšem tempu in z manj ritmične zapletenosti.
Avtorji pesmi in pevci uporabljajo ritmični tempo, da podpirajo tempo melodičnega in liričnega podajanja. Če je izgovorjava besedila prehitra, se lahko njegova jasnost in pomen izgubita ali poslušalcu postaneta nerazumljiva. Iz tega razloga se akustične različice pesmi včasih izvajajo v počasnejšem tempu kot izvirni posnetki, kar seveda spremeni občutek dojemanja pesmi.
To tehniko uporabljamo pri določenih pesmih med nastopi v živo. Če recimo klasično rock pesem »Boys Of Summer« igramo v bistveno počasnejšem tempu, podobno kot balado, jo bo občinstvo doživljalo veliko bolj sproščeno.
Prav tako je vredno poudariti, da se ljudi, ki se šele učijo igrati na glasbilo, spodbuja k uporabi počasnejših tempov, da bi olajšali izvajanje celo najpreprostejših melodičnih vrstic. Tempo je mogoče in treba postopoma zviševati, ko se prepoznavanje not in glasbena izvedba izboljšata.
Notranji metronom
Ko se začnemo učiti igrati na glasbilo, običajno religiozno vadimo z metronom. To postavi močne ritmične temelje za celoten razvoj glasbenika. Nasprotno pa se tisti, ki pri vaji nikoli niso uporabljali metronoma, borijo s časovno razporeditvijo, tempom in osnovnim okvirom ritmičnih razdelkov, zato menim, da je to pomemben del učenja igranja na katerikoli instrument.
Kot solo izvajalec boste morali razviti notranjo uro, ki jo lahko čutite v sebi; to vam bo omogočilo, da vzpostavite svoje tempe. Ti tempi in ritmi se lahko nekoliko spremenijo v vsaki izvedbi, odvisno od tega, kako se kot umetnik počutite v tistem trenutku. Morali bi čutiti glasbo, ki jo igramo, in pustiti, da naša čustva vplivajo na predstave ter da je umetniška oblika zares svobodna.
Pomen »žepa«
Kot glasbenik boste pogosto slišali izraz “žep”. Predstavlja popolno ritmično umestitev glasbenega elementa v kontekst aranžmaja (tj. “igranje v žepu”). Tempo ima veliko vlogo pri ustvarjanju žepa. Če je tempo prehiter ali prepočasen, se lahko žep izgubi.
Hitrost in natančnost
Če je glasbenik nedosleden pri glasbenem izvajanju, sicer lahko ustvari neko energijo, vendar njegova natančnost pogosto trpi zaradi tempa in zapletenosti fraz, ki jih mora zaigrati.
Če pa želite, da vaše fraze zvenijo čisto, artikulirano in ritmično dosledno, priporočam počasno in popolno igranje, pri čemer vse ideje sčasoma »pospešite« in hkrati ohranite natančnost. Improvizatorji z neverjetnimi udarci lahko ugotovijo, da igranje eksotičnih bebop linij ali ognjevitih metalskih solov sploh ne predstavlja težav.
Zaključek
Kombiniramo torej lahko ritmični občutek, žep in tempo s harmonično strukturo, melodično občutljivostjo in lirično pripovedjo, da ustvarimo vse od balade do elektronske glasbe.
Vsak ustvarjalni element v kompoziciji bo močno vplival na druge, zato je treba skrbno razmisliti, preden se lotite končne mešanice, pri čemer bodite posebno pozorni na tempo. Eksperimentirajte z njimi, dokler ne pustijo, da glasba teče in zadiha naravno. To je pravi recept za uspeh!
SymphoNyna