Gradbeni delavci, ki se zabavajo? Inženirji, ki delajo kar sredi ulice? Glasbeniki, ki eksperimentirajo z asfaltom? Načrtovalci mest, ki skrbijo za voznike? No ja, vse našteto!
Govorimo o tako imenovanih glasbenih cestah, pojavih, ki jih lahko zasledimo v različnih državah po svetu. Njihova naloga je približevanje glasbe voznikom … ????
O čem za vraga sploh govorimo?
V zadnjih petindvajsetih letih so ljudje gradili glasbene ceste. Pojem označuje cesto ali del ceste, ki med vožnjo povzroči taktilno vibracijo in slišno ropotanje, ki se skozi kolesa prenaša v karoserijo avtomobila v obliki glasbene melodije. Različni toni nastanejo tako, da se v asfaltu naredijo majhni utori, toni pa se spreminjajo glede na širino teh utorov (po širini merijo med 5 in 10 cm).
Če avtomobil vozi s konstantno hitrostjo, žlebovi, ki so si blizu, ustvarjajo višje uglašene tone, žlebovi, med katerimi je razmik večji, pa ustvarjajo nižje uglašene tone.
Kje in kdaj se je vse to začelo?
Glasbeno cesto sta na Danskem leta 1995 izumila umetnika Steen Krarup Jensen in Jakob Freud-Magnus. Ta “cestni instrument” sta poimenovala Asphaltophone in ga zasnovala tako, da sta postavila vrsto dvignjenih pločnikov, razmaknjenih v pravih intervalih. Želela sta doseči, da bi med vožnjo čez asfalt voznik zaslišal arpeggio v F-duru. Preverite spodnji video za vizualno predstavitev.
Danes tovrstne ceste obstajajo v skoraj ducat drugih državah, vključno s Kitajsko, Madžarsko, Indonezijo, Iranom, Japonsko, Južno Korejo, Nizozemsko, ZDA, San Marinom, Tajvanom in Ukrajino.
Kako se ustvarjajo različni toni?
Marshal Chasin, profesionalni audiolog, je razvil formulo za merjenje ustrezne širine med utori na cesti, da so sposobni proizvesti vse tone od srednjega C (262 Hz) do zgornje oktave (524 Hz):
f = v / valovna dolžina
Spremenljivka “f” definira frekvenco (262 Hz ali 262/sekundo), “v” pa predstavlja hitrost, ki jo avtomobil pelje mimo vsakega žleba (100 km/h). Tu je grafikon njegovih rezultatov po tej formuli s širino v inčih.
Ali glasbene ceste voznikom predstavljajo oviro?
Prav nasprotno! Glasbene ceste so strateško postavljene na ravnih odsekih in na območjih, kjer je znano, da vozniki zaspijo, postanejo nepazljivi ali prehitri. Glasba, ki se sliši precej glasno, opozori voznika, naj bo pozoren na cesto. Nekatere glasbene ceste celo zahtevajo vožnjo z enakomerno in zmerno hitrostjo, da bi iz njih izvabili čim natančnejše in jasne tone.
Odličen primer je pot v Novi Mehiki, kjer sta ministrstvo za promet in National Geographic Channel leta 2014 postavila “Musical Highway” (glasbeno avtocesto). Slednja voznike poziva k upočasnjevanju in spoštovanju omejitev hitrosti na odsekih, kjer zbiratelji starih avtomobilov običajno testirajo hitrostne zmogljivost avtomobilov. Več pa na spodnjem posnetku.
Kam vodi glasbena cesta?
Glasbene ceste postajajo vse bolj skomercializirane in bi v bližnji prihodnosti lahko postale donosna marketinška tehnika za nekatere vrhunske blagovne znamke. Honda je prvo reklamo z glasbeno cesto posnela leta 2009, kjer je cesta zaigrala odlomek iz Overture William Tell. Glasbena pot ni nikoli povsem natančno uglašena, kljub temu pa nekateri trdijo, da je Hondina ekipa svoje delo opravila strašno slabo, saj naj bi bila melodija popolnoma razglašena, celo neprepoznavna. Presodite sami.
Zaključek
Ko boste naslednjič potovali v katero koli od prej omenjenih držav, se zapeljite čez glasbeno cesto. Upajmo, da bo nekega dne vsaka država sprejela ta glasbeni varnostni mehanizem na svojih cestah in posledično zmanjšala število nesreč zaradi utrujenosti voznikov. Srečno pot!
SymphoNyna