Glasbena paraliza ali raziskovanje nove glasbe?

Raziskovanje nove glasbe

Se spomniš občutka, ko si prvič slišal pesem neke skupine, ki je kasneje postala tvoj najljubši izvajalec na svetu? Občutek veselja, začudenja in razodetja, kot da svet do takrat sploh ni bil zanimiv? Ta trenutek ti v spominu lahko ostane tudi desetletja, vendar pa ga nekako v življenju ne moreš ponovno reproducirati. Zakaj? Pa poglejmo!

Po 30. letu postanemo … monotoni?!

Se spomniš, ko so ti starši nekoč govorili, da je bila glasba boljša od »moderne neumnosti«, ki je tebi tako zelo všeč? No, ugani kaj: naredili bomo isto. Več raziskav, ki sta jih opravila Deezer in Spotify, je pokazalo, da po približno 28 – 30 letih življenja dosežemo “glasbeno paralizo”, saj vedno znova poslušamo glasbo, ki smo jo odkrili v 20. letih, in se izogibamo raziskovanju novih skupin in umetnikov.

Raziskovanje glasbe
Raziskuj novo glasbo celo življenje

Glavni razlog za to naj bi bila sprememba življenjskega sloga. Večina se namreč ravno nekje pri 30. letih ustali – kupi hišo ali stanovanje, si ustvari svojo družino, tu pa je tudi zahtevno delo v službi.

Ampak … sem ljubitelj različnih glasbenih zvrsti in izvajalcev!

Seveda si, saj si svoj glasbeni slog v največji meri razvil v mladosti. Sodeč po raziskavah, določeni zvrsti glasbi postanemo najbolj pripadni pri 24. letih. Takrat smo dovolj zreli, da odpremo svoj um in razširimo izbiro, hkrati pa smo še vedno mladi in polni energije, da najdemo čas in voljo ter se posvetimo tudi glasbi, do katere še nikoli prej nismo pristopili.

Poleg tega samo pomisli na metode in načine, kako si odkrival novo glasbo pred nedavno »pretočno revolucijo«. Najbrž si kasete presnemal na zgoščenke, danes pa imaš na voljo spletne strani in kanale za dostop do glasbe, forume, klepetalnice, televizijo … dostop do nove glasbe imaš tako rekoč na vsakem koraku.

Seznam najljubših skladb
Uporaba seznama najljubših skladb omejuje izkušnjo z odkrivanjem nove glasbe

Če povzamem – na voljo ti je celoten svetovni katalog glasbe. Pravzaprav je celo preveč izbire, da bi sploh preposlušal vse, kar bi želel. Koristni so recimo seznami predvajanja in funkcije “izvajalci, ki so ti že všeč”, vendar to lahko omeji tvojo izkušnjo, ko iščeš nekaj povsem novega in svežega za ušesa.

Vprašanje čustev in nostalgije

Glasba je zvočni posnetek našega življenja in zagotovo lahko priznaš, da si čustveno navezan na glasbo, ki si jo poslušal, ko so se ti v življenju zgodile pomembnejše stvari, kot so romantični odnosi, razpad zveze, uspehi v šoli in tako naprej.

Vsaka generacija ima svojo “tematsko pesem”. Na primer, Radioheadova “Creep” je ena izmed najbolj priljubljenih pesmi med ljudmi, starimi okoli 38 let, saj obujajo spomine na sladko izdajo pesmi leta 1993.

Nova glasba = srečni možgani

Ljudje smo ustvarjeni tako, da stremimo k neki rutini. Prav zaradi tega pogosto ne doživljamo intenzivnih ali katarzičnih čustev – živimo jih skozi glasbo, zahvaljujoč kemikalijam, ki se sproščajo v naših možganih, ko poslušamo določene pesmi. Nova glasba lahko sproži ta proces, poleg velikega seznama koristnih učinkov, ki jih še ima glasba na naše možgane (ozdravitev depresije, vračanje spominov ljudem, ki trpijo za Alzheimerjem, in še veliko več).

Pozitivni učinki glasbe na telo
Poznaš vse pozitivne učinke glasbe na telo?

Odkrivanje nove glasbe torej pomeni tudi raziskovanje novih poti v naših možganih: ti vzorci in predloge, ki jih najdemo znotraj žanra, se “absorbirajo” kot goba in so odgovorni za vzbujanje občutka domačnosti, ko nekaj poslušaš v svoji coni udobja. S poslušanjem povsem nove glasbe in novih žanrov razširiš to arhivirano predlogo in tako lahko ob prvem poslušanju uživaš v različnih stilih glasbe.

Nazadnje je dobro, da se preusmeriš od običajnih dobro znanih pesmi, ki jih predvajaš znova in znova, da nahraniš možgane nikoli prej slišane glasbe za analizo in izpopolnjevanje. Potopi se v neznano in uživaj v glasbi!

SymphoNyna