Didžeridu je aerofoni instrument. To pomeni, da je sestavljen iz cevi, v kateri zveni zračni steber. Povezujemo ga z avstralskimi aboridžini (staroselci). Izraz za ta glasbeni instrument so skovali zahodni priseljenci in je onomatopoetskega izvora, kar pomeni, da posnema naravne glasove. Tradicionalno je narejen iz votlega evkaliptusa, ki so ga izvotlili termiti ali je odmrl iz drugih vzrokov. Prav zato ima bolj grobo notranjost, kot če bi ga izvotlili s svedrom. To daje instrumentu bolj godrnjajoč in globlji zvok.

Zanesljivih dokazov za čas nastanka didžeriduja ni, pogosto pa ga omenjajo kot najstarejše pihalo. Arheološke študije v severni Avstraliji skušajo z jamskimi slikarijami dokazati, da je na didžeridu ljudstvo Kakadu igralo že pred 1500 leti. Didžeriduji so lahko precej dolgi, in sicer od enega do treh metrov, najpogosteje pa merijo 1,2 metra. Daljše kot je glasbilo, nižje zveni.

Različne dolžine didžeridujev
Različne dolžine didžeridujev

V Avstraliji sta najbolj razširjeni tradicionalni poimenovanji za to glasbilo jidiki in jirdaki, kar v prevodu pomeni votlo deblo. S tem, kako je nastala beseda didžeridu, pa je povezanih več teorij in zgodb. Ena izmed njih pravi, da naj bi Angleži, ko so prišli na našo celino, z njo opisali enega izmed tradicionalnih ritmov didžeriduja, druga teorija pa pravi, da naj bi bila beseda popačenka irske besedne zveze, ki pomeni črni dudač.

Najstarejše tradicionalne pesmi, ki se jih igra na didžeridu, so stare na tisoče let, a zapisov o njih ni. Na več arheoloških najdiščih po Avstraliji pa so naleteli na stenske poslikave, na katerih so naslikani glasbeniki z didžeridujem in drugimi glasbili. Prve znanstvene lingvistične raziskave o jeziku in pripovedih aboriginov so iz 19. stoletja, najdemo pa jih v nacionalni domorodni knjižnici v Canberri.

Didžeridu oblikujejo termiti
Didžeridu oblikujejo termiti

Tradicionalno igranje na didžeridu poteka ob spremljavi pevca, torej je njegova vloga podobna bobnu in basu v sodobnih glasbenih zasedbah. Tradicionalne skladbe so se pele v obredne sakralne namene, z njimi so častili mater zemljo, svete duhove, ki bivajo v določenih svetih območjih, ali pa so poskušali priklicati dež. Poleg teh folklornih skladb pa naj bi na didžeridu vedno igrali tudi za zabavah.

Igranje na didžeridu je domena starešin, ki svoje znanje in veščine prenašajo tudi na mlajše. Hkrati pa je potrebno omeniti, da to glasbilo večinoma povezujemo z moškimi. Vsekakor je stvar odvisna od posameznih plemen, vendar je le malo dokazov iz preteklosti, da so nanj igrale tudi ženske.

Staroselec z didžeridujem
Staroselec z didžeridujem

Glede na posamezna plemena obstajajo tudi velike razlike v melodijah in ritmih. Vsako pleme ima namreč svoj jezik, svoje ritme in svoje skladbe. Za glasbenike iz plemen, ki živijo na severu ob oceanu, je tradicionalno, da v svojih skladbah oponašajo delfine. Za južneje ležeča plamena pa so značilne skladbe, ki so obarvane s pripovedmi o ptičih, komarjih, krokodilih, dingih … Nekatera plemena pa sploh ne igrajo na didžeridu.

Za konec pa še ena zanimivost. Ste vedeli, da je pri večini plemen tradicija, da didžeridu pokopljejo skupaj z njegovim glasbenikom ali pa ga zdrobijo in zažgejo?

SymphoNyna