Violina
Violin
1. Uvod: kako izbrati pravo velikost violine?
Ko začnete, se najprej odločite za eno izmed šestih velikosti violine. Za odrasle je izbira enostavna. Izberite violino polne velikosti 4/4. Pri otrocih in manjših odraslih pa se velikosti merijo z dolžino roke. Če želite najti pravo velikost zase: • izvlecite merilni trak, • iztegnite roko vstran in • izmerite dolžino od sredine dlani do vratu. Na podlagi te meritve najdete svojo idealno velikost: • manj kot 16 palcev – izberite violino 1/10, • 16 palcev – izberite violino 1/8, • od 16,5 do 18 palcev – izberite 1/4 violino, • od 18,5 do 20 palcev – izberite 1/2 violino, • od 20,5 do 22 palcev – izberite 3/4 violino, • 23 palcev in več – izberite 4/4 violino.
2. Vrste lesa
Kateri les se običajno uporablja za izdelavo violin? Večinoma se pri izdelavi violin uporabljata samo dve vrsti lesa. To sta smreka, ki je zaradi svoje trdnosti in zmožnosti obdelave idealna za uporabo na prednji plošči in javor, ki je gostejši in se uporablja predvsem za estetiko na področjih, kjer minimalno vpliva na zvok. Občasno lahko naletite tudi na topolov les.
3. Sestavni deli violine
Na violini je pravzaprav več kot 70 različnih delov. Na prikazani sliki lahko vidite zelo osnovno anatomijo pomembnih zunanjih delov. Večina teh je precej samoumevnih, če ste že kdaj igrali na katero izmed godal.
Znotraj violine pa sta dva veliko manj očitna dela, ki pomembno vplivata na zvok. To sta zvočni drog, ki se nahaja pod visokim koncem mostička, ki obsega prostor med zgornjo in zadnjo ploščo in se drži na mestu s trenjem, in bas palica, ki deluje kot opornica, ki poteka od vznožja vratu do položaja pod mostičkom in nosi velik del napetosti strun.
Kaj točno počne zvočni drog?
V mnogih jezikih se imenuje tudi "duša" violine, kar je precej dober pokazatelj njegove pomembnosti. Njegove funkcije so: • preprečevanje sesedanja trebuha violine pod napetostjo strun, • prenos vibracij s prednje plošče na hrbtno ploščo za bogatejši in polnejši zvok, • odvisno od svojega položaja pa ima zvočni drog tudi zmožnost dramatične transformacije zvoka.
Medtem ko imajo violin mojstri različna mnenja o idealni postavitvi, pa vseeno velja splošno soglasje, da postavitev zvočnega droga blizu desne E-strune prinaša svetlejši zvok, postavitev bližje G-struni pa poskrbi za temnejši zvok.
Kaj točno počne bas palica?
Bas palica zvočni drog dve podobni nalogi. Skrbi za okrepitev prednje plošče in prenaša nizke frekcence na hrbtni del violine. Na nastali zvok in zmogljivost violine pa močno vplivajo dejavniki, kot so: višina, debelina, oblika in položaj.
Kot lahko vidite na sliki, je bas palica dejansko zožena na obeh koncih. Razlog je v tem, da se palica ne prevrne.
4. Vpliv loka na zven violine
Čeprav lok tehnično gledano ni del violine, se dejansko uvršča precej visoko glede vpliva na ton instrumenta. Kaj vpliva na kakovost loka? • Žima: pravijo, da beli mongolski konji dajejo najboljšo dlako za violinske loke. • Les: pernambukov les velja za najboljši les za violinske loke. Steklena vlakna in ogljikova vlakna sta dve pogosti alternativi lesu. • Točka ravnotežja: bližje kot je konica, težji bo lok. Bližje kot je žabica, lažji bo občutek pri igranju. Na podlagi kombinacije teh in drugih lastnosti lahko kakovostni loki stanejo od nekaj sto do več tisoč evrov.
5. Uporaba kolofonije
Ker smo že pri tej temi, si poglejmo še nekatere priprave na igranje, za katere morda še niste slišali. Pred vsako vajo oziroma igranjem morate zategniti žimo na loku. To storite z vrtenjem vijaka v smeri urinega kazalca. Nato morate nanjo nanesti kolofonijo. Ta je nujno potrebna, če želite iz violine izvabiti sploh kakršenkoli zvok. Ko končate z igranjem, pa sprostite žimo.
6. Je mostiček nujno potreben?
Čeprav tehnično gledano mostiček predstavlja le dodatek sami violini, pa je v resnici zelo pomemben za igranje pri violinistih vseh stopenj. Namen mostička je, da pomaga pritrditi violino na ramo in da pripomore z udobnejšemu igranju, predvsem če to traja dlje časa. Brez uporabe mostička, vas bo bolela ključnica in violino boste prijeli premočno v strahu, da ne bi padla.
7. Standardne in alternativne uglasitve
Za razliko od drugih glasbil s strunami, kot je na primer kitara, ki je uglašena v popolnih kvartah, pa je violina uglašena v popolnih kvintah. Če začnemo pri spodnji G-struni, je standardna uglasitev: G – D – A – E. Ta uglasitev se uporablja v večini klasične, džezovske in ljudske glasbe. Občasno pa se lahko uporabijo tudi alternativne uglasitve. Nekatere pogostejše so: • A – D- A – E, • G – D – A - E♭ in • G♯ – D – A – E♭.
8. Menjava strun na violini
Na neki točki, odvisno od vaše frekvence igranja, bo nastopil čas, ko boste morali zamenjati strune na violini. Ko pride ta dan, bo prva naloga izbira pravega seta strun. Pri tem morate upoštevati dva ključna dejavnika: material, iz katerega so izdelane strune, in debelina strun. Trije najpogostejši materiali za strune so: • črevo, ki ima najboljši tonus, a je najmanj obstojno, • jeklo, ki je bolj trpežno, vendar ne zveni tako dobro in • sintetični najlon, ki nudi odlično kombinacijo tona in vzdržljivosti. Tri najpogostejše debeline strune pa so: • lahke strune, ki so najboljša izbira za začetnike, • srednje debele in debele strune, ki so bolj primerne za naprednejše in profesionalne violiniste.
9. Električne violine vs. akustične violine
Čeprav bi morda mislili, da električne izgledajo čudno v primerjavi s svojimi akustičnimi primerki, pa so dandanes vse bolj priljubljene zaradi številnih uporabnih prednosti. Prvič, tako kot pri električni kitari imate skoraj neomejeno število možnosti za oblikovanje njenega tona z uporabo integriranih učinkov, pedalov in ojačevalcev. Drugič, kar je morda še pomembneje, lahko jih uporabite za tiho vadbo. In čisto iskreno, glasnost je ovira številka 1 pri vadbi skoraj vseh instrumentov. Za začetnika je lahko odlična ideja, da ima poleg akustične violine tudi električno. Poleg tega pa so električne violine danes dejansko veliko bolj cenovno dostopne, kot so bile pred 15 – 20 leti ... zato res ni nobenega dobrega razloga, da jih ne bi vsaj preizkusili.
10. Zaključek: zakaj so Stradivarijeve violine tako drage?
Za zaključimo ta spletni vodič z vprašanjem, ki smo si ga vsi kdaj postavili: zakaj so Stradivarijeve violine tako drage? Tudi med neglasbeniki je Stradivarius splošno znano ime. Iz nekega razloga te violine pogosto dosegajo astronomske cene, a le malo ljudi ve, zakaj. Razlogov je kar nekaj: • stare so okoli 300 let, • po vsem svetu je na voljo le okoli 650 modelov, • skozi zgodovino so jih igrali številni znani glasbeniki.
Znanstveniki, glasbeniki in inženirji so poskušali analizirati, preučiti in razumeti gradbene metode Antonia Stradivarija ... vendar nikoli niso ugotovili nič zares prepričljivega. Pravzaprav so bili opravljeni slepi testi in številni udeleženci so imeli raje zvok novejših violin kot Stradivarijevih. Zanimivo, kajne? Hvala za branje!