Ukulela
Ukulele
1. Uvod
V tem spletnem vodiču vam želimo predstaviti ukulelo, ki je kljub dostopni ceni veliko več kot le spominek ali igrača. Vabljeni k branju vsi, ki želite uporabiti to brenkalo za dejansko ustvarjanje glasbe.
2. Zgodovina
Ko pomislite na ukulelo, pomislite na sonce, plažo in vsesplošno veselo razpoloženje. Razlog za to je zgodovina instrumenta. Ta majhen instrument je prehodil dolgo pot preden je nastal. Za njegovega predhodnika velja portugalsko brenkalo cavaquinho. Leta 1879 je britanska ladja Ravescraag pripeljala cavaquinho z Madeire na Havaje. Potniki, presrečni, da so po tednih in tednih na morju končno dosegli Honoloulu, so plesali in peli ob zvokih cavaquinha in drugih sorodnih inštrumentov. Prebivalci Havajev so bili zelo radovedni glede tega majhnega instrumenta, ki je zahteval tako okretno delo s prsti. To je tudi razlog za njegovo poimenovanje, ki v prevodu pomeni skakanje ali skakanje bolh. Nekaj let kasneje so bile izdelane prve ukulele iz lesa lokalnega drevesa koa. Ameriški vojaki so nato ukulele prinesli v San Francisco, od koder so se njeni veseli slogi razširili po celotnih Združenih državah Amerike in nato čez Atlantski ocean v Anglijo. Zanimanje za to glasbilo je bilo tako veliko, da so ukulele izdelovali celo večji proizvajalci, kot so Martin&Co, Gibson in National. V tistih letih se je glasbilo uporabljalo predvsem v jazz, swing in skiffle glasbi. Do šestdesetih let 20. stoletja je bila priljubljenost ukulele predvsem posledica njenega pojavljanja na televiziji in v filmih. George Formby, pevec iz Združenega kraljestva, in Marylin Monroe, ki igra na ukulelo v klasični komediji Nekateri so za vroče, sta le dva primera. Znani umetniki, kot so člani glasbene skupine The Beatles, pa so na ukulelo radi brenkali v prostem času. Od leta 1990 ukulela postaja priljubljena tudi v Nemčiji. Z vse večjo priljubljenostjo po celem svetu izgublja podobo igrače. Ljudje jo sedaj prepoznavajo kot to, kar je vedno bil: pravi instrument, na katerega se začetniki zlahka naučijo igrati in jim prinaša veselje že na prvih vajah. Zberite pogum in poskusite!
Nekatera imena velikih mojstrov igranja na ukulelo so: Roy Smeck, Eddie Kamae, Cliff Edwards, Bill Tapia, Herb Ohta in kasneje člani orkestra The Ukulele Orchestra of Great Britain, Jake Shimabukuro, Julia Nunes, Stefan Raab, Taimane Gardner, Israel Kamakawiwoole in številni drugi. Vsi ti glasbeniki so malemu instrumentu pomagali pridobiti popularnost, ki jo uživa danes.
3. Zgradba ukulele
Okvir
Trden okvir absorbira manj resonance, s čimer zagotavlja večjo vzdržljivost in bolj odprt zvok. Zato je treba za hrbet in stranice uporabiti masiven les ali zelo trd laminat.
Vrhunski les
Običajno se masiven les bolje obnese kot vrhunski les, čeprav obstaja nekaj visoko kakovostnih laminatov, ki dobro opravijo svoje delo in postajajo vse bolj priljubljeni predvsem zaradi osupljivega videza.
Težave z intonacijo
Zaradi kratke menzure lahko pride do nepravilnosti v intonaciji, še zlasti pri sopranino in sopranski ukuleli. Razlog je v tem, da so pri igranju v zelo visokem obsegu preostale strune enostavno prekratke. Tako šteje vsak milimeter in absolutno natančna prstna tehnika s strani glasbenika je ključnega pomena.
Položaj mostička
Da bi zagotovili pravilno intonacijo tudi pri ukulelah z zelo kratkimi menzurami, slednjo nekateri proizvajalci podaljšajo za 2 mm - 3 mm. To kompenzira intonacijsko čistost po celotni dolžini ubiralke. Poleg tega ima natančen položaj mostička izjemno stopnjo vpliva na zvok. Če je nameščen točno na najširšem delu telesa, zgornji del resonira minimalno, kar poveča vzdržljivost in glasnost.
Vrste
Na voljo je pet različnih velikosti ukulel: sopranino, sopran, koncert, tenor in bariton. Sopranska ukulela pa je daleč najpogosteje uporabljana.
Več o tem pa v naslednjem poglavju.
4. Različne velikosti ukulel
Sopran
Sopranski model je najpogostejša velikost. Dolžina menzure meri približno 35 cm, strune pa so uglašene na tone g-c-e-a- (ali a-d-f#-b). Njegov značilen zvok vas bo samodejno popeljal na bele peščene plaže, kjer boste nosili tradicionalne havajske girlande.
Koncert
Koncertne ukulele so tudi uglašene na tone g-c-e-a (ali a-d-f#-b) in imajo menzure dolžine približno 38,5 cm. So zelo priročen kompromis med sopransko ukulelo z višjimi toni in tenorsko ukulelo, ki jo je lažje igrati.
Tenor
Tenorske ukulele so lahko dolga do 43 cm in so enako kot sopranske in koncertne tudi one uglašene na tone g-c-e-a (ali a-d-f#-b). S svojim razširjenim nizkim razponom so dobro dopolnilo za igranje v duetu ali triu ukulel. Zaradi večje dolžine je nanje tudi nekoliko lažje igrati.
Sopranino
Sopraninski in baritonski model sta prej izjema kot pravilo, od obeh pa je sopraninski model še redkejši zaradi intonacijskih težav v zgornjih območjih in težavnosti igranja. Sopraninski model ni primeren za začetnike. Kratka dolžina menzure, ki meri le 20 cm, preprosto ne pušča veliko prostora za roko, ki brenka po glasbilu.
Bariton
Baritonske ukulele so še posebej priljubljene pri kitaristih, saj njihova daljša dolžina omogoča lažji prehod. Poleg tega so uglašene enako kot prve štiri strune kitare, torej v zaporedju tonov: d-g-b-e. Njihov zvok zato spominja na majhno koncertno kitaro. Za primerjavo: klasična kitara velikosti 1/2 ni daljša od 53 cm in je tako zelo blizu običajne dolžine menzure baritonskih ukulel, ki meri približno 51,5 cm.
Katera velikost za kateri namen?
Vsaka ukulela je odlična zabava, pa naj bo to sopran, koncert ali tenor! Vsekakor je igranje na sopransko ukulelo nekoliko težje, ker ima ozko razporejene prečke. A kot solistični instrument najbolje izraža tisti tipični havajski občutek in prizvok. Ambiciozni glasbeniki, ki so morda že igrali godala, naj se je ne izogibajo, tudi če nikoli niso držali v rokah ukulele. Koncertna velikost glasbeniku omogoča nekaj več prostora za prste in tudi glasnost je večja kot pri sopranu. Je dober kompromis običajnih mer in s tem predstavlja neko "zlato sredino". Tenorske ukulele imajo zvok, ki je zares poln volumna, in so lažje za učenje zaradi večje dolžine menzure. Vendar pa je na račun te povečane velikosti nanje težje igrati bolj zapletene kitarske akorde.
Združevanje različnih velikosti
Ko boste naredili prve korake, boste verjetno želeli preizkusiti igranje z drugimi glasbeniki, ki igrajo na ukulelo. Različno velike ukulele je smiselno združiti v ukulele duet, trio ali še večjo zasedbo.
5. Materiali in zvok
Kateri cenovni razred morate izbrati, če želite kupiti kakovosten instrument?
To je vprašanje, ki si ga mnogi zastavijo, preden kupijo ukulelo. Ključnega pomena je vrsta uporabljenega lesa, kakovost uporabljenih materialov in kakovost izdelave.
Vrsta lesa in konstrukcija določata karakter instrumenta.
Ukulele se razlikujejo po velikosti zvočne luknje, vezavi, debelini materiala, pa tudi po velikosti in globini telesa. Vsi ti dejavniki vplivajo na zvok.
Laminat ali masiven les?
Na voljo so ukulele iz masivnega in laminiranega lesa. Predvsem cenejši instrumenti so pogosto laminirani in lahko zvenijo precej prazno in brez življenja. Premium proizvajalci zato tudi za svoje proračunske linije uporabljajo laminat vrhunske kakovosti, ki zaradi odlične strukture zveni bolje. Priporočamo, da izberete ukulelo, ki ima prednjo ploščo izdelano iz trdnega lesa in ki ima čvrsto telo. Trden okvir manj vibrira in tako zagotavlja daljši zven tona ter bolj odprt zvok. Seveda so popolnoma masivni instrumenti vrhunska izbira. Les je največkrat debel 1,8 mm. Dejavnik, ki pomembno vpliva na ceno, je lesni vzorec. Pri tej čisto vizualni lastnosti ločimo kakovostne razrede A, AA, AAA, AAAA in AAAAA. Vendar ne pozabite, videz nima veliko opraviti z zvokom, masiven les je veliko bolj pomemben dejavnik. Če masiven les ni posebej omenjen, predpostavite, da je bil pri izdelavi uporabljen laminat.
Kateri les zveni najbolje?
Za hrbtni del in stranice je najboljša izbira trd masiven les. Odvisno od želenega zvoka se lahko za prednjo ploščo uporabi trši ali mehkejši masivni les. Ukulele, narejene na Havajih, so običajno narejene iz trdnega mahagonija ali koe. • Koa je tipičen les za izdelavo ukulel, ki raste samo na Havajih. Ta vrsta lesa je znana po nežnem, toplem in odprtem zvoku. Glasbila iz lesa koe zvenijo zelo mehko, a hkrati razločno in jasno. Akacija je v isti družini lesa in morda zveni enako. Koa in akacija se uporabljata za prednjo ploščo in telo.
• Mahagonij je zelo priljubljen in pogosto uporabljen tonski les. Gre za zelo trd tropski les, ki ga ponuja predvsem ameriški proizvajalec Martin&Co. Trenutno ukulele iz koe iz masivnega lesa in mahagonija predstavljajo večino premium ponudbe. Dober mahagonij zveni toplo in jasno, podobno kot koa. Za primerjavo je mahagonij bolj neposreden. Nato in sapela spadata v isto družino tropskega lesa in zvenita podobno.
• Smreka se pogosto uporablja pri izdelavi instrumentov in je dober les za akustične kitare in ukulele. Zagotavlja kipeč, briljanten in odločen zvok. Ker je les nekoliko mehkejši, ima zvok možnost, da se še dodatno razvija in izboljšuje.
• Za izdelavo ukulel se uporabljajo tudi druge vrste eksotičnega lesa, kot so bocote, padauk, pacifiški oreh in bubinga, vendar običajno samo kot laminati.
Mat ali sijaj?
Lak z visokim sijajem je pogosto bistveno debelejši od matiranega laka in to duši tresenje zgornjega dela glasbila. Matiran lak pa ne vpliva na zvok. Lak z visokim sijajem oddaja vrhunski zvok samo pri vrhunskih instrumentih, saj je postopek izdelave zelo delovno intenziven.
6. Mehanizmi
Obstajata dva osnovna mehanizma za uglaševanje ukulele: frikcijski uglaševalci in zobniki. • Frikcijski uglaševalci: to so vijaki, priviti skozi vzglavje, ki obdržijo svoje mesto zaradi trenja vijaka na les. Uporabljajo se vse redkeje, saj otežujejo fino uglaševanje in jih je treba pogosto na novo uglaševati. Edini mehanizem za uglaševanje, ki ga lahko priporočamo, so dobri zobniki z ležaji. Edina prednost frikcijskega uglaševalca je manjša teža zaradi manj delov, zaradi česar je tudi ukulela manj težka.
• Zobniki za uglaševanje: ta vrsta uglaševalcev uporablja zobnike za vsak vijak za uglaševanje, saj ga z njim obrne in obdrži na mestu. Zobniki za uglaševanje so postali standard. Obstajajo velike razlike v kakovosti, vendar so vsi na splošno veliko bolj natančni in enostavni za uporabo ter zato priporočljivi.
7. Strune in uglasitev
Kako uglasiti svojo ukulelo?
Standardna uglasitev (havajska uglasitev) je g'-c'-e'-a' in se lahko uporablja za sopransko, koncertno in tenorsko ukulelo. Obstajajo tudi alternativne uglasitve za različne velikosti ukulel: • Sopranino: d' g' b' e' • Sopran: g' c' e' a' ali a' d' f#' b' • Koncert: g' c' e' a' • Tenor: g' c' e' a' ali e' a' c#' f#' • Bariton: d'g'b'e' • Bas: E A D G
Rezultat uglaševanja v zaporedju tonov g'-c'-e'-a' je odprt akord C6, ki je značilen za zvok ukulele. To je znano tudi kot "visoki G". Četrta struna je visoko uglašena in zagotavlja tako imenovano "blizuzvočnost". Po drugi strani pa je tu tudi "nizki G", ki je še posebej pogost pri solistih. Ta uglasitev se najpogosteje uporablja pri tenorskih ukulelah in jo je mogoče igrati samo s posebej izdelanimi strunami za nizki ton G. Spreminjanje z visokega na nizko bo morda zahtevalo predelavo matice, saj je takrat zgornja struna veliko debelejša.
Kateri set strun je pravi za mojo ukulelo?
Bolj znani proizvajalci so opustili uporabo klasičnega najlona in prešli na sintetični material večje gostote, ki zagotavlja več dinamike in boljši zvok. Strune Nylgut / Nyltech so strune iz umetnega črevesja, ki dosegajo dober naraven zvok. Imajo tudi enako gostoto in so nasploh najpogosteje uporabljene strune. Strune iz fluorokarbona in titana so še gostejše in zagotavljajo najboljšo možno intonacijo. Napetost strun je zelo velika, strune pa so tanke in trde. Na električno ukulelo z magnetnimi pickupi pa lahko napnemo le jeklene strune.
8. Nastavitev
Menjava strun
Tudi strune na ukuleli je treba zamenjati. Takoj, ko strune začnejo zveneti neobičajno dolgočasno ali se razbarvajo, je čas, da glasbilu privoščite nov komplet. V nasprotnem primeru nista negativno prizadeta samo higiena in zvok, ampak se lahko izgubi tudi intonacija. Ukulela je uglašena podobno kot kitara, saj obe uporabljata strune iz sintetičnega materiala. Preprosto naredite vozel ali dvojno zanko, nato pa speljite struno skozi mostiček in pri tem ohranite napetost. Napeljite struno skozi mehanizem, pri čemer ne pozabite izračunati dovolj dolžine za navijanje – dva ali trije ovoji bi morali zadostovati. Če struno pred uglasitvijo napnete, bo uglasitev stabilnejša.
Nastavitev
Nastavitev je mogoče prilagoditi z vložkom mostička in utori matice. V ta namen vzemite vložek iz mostička, potem ko ste struno nekoliko odvili. Pilite spodnji del vložka, dokler ne dosežete želene ravni. Popolna nastavitev je predpogoj za zvesto intonacijo.
9. Pickupi
Menjava strun
Mala ukulela, velik oder? Ni problema! Pickupi ali odjemalci zvoka, ki jih zagotavljajo številni proizvajalci, so pravzaprav pretvorniki oziroma naprave za pretvorbo energije. Električne ukulele so običajno opremljene s piezoelektričnimi pickupi, ki imajo vgrajene kristale, ki ustvarjajo energijo ob mehanskem stresanju. V primeru brenkal je to trenutek, ko strune vibrirajo. Obstajajo aktivni in pasivni piezo pickupi ter novejši sistemi, kot je Nanoflex. Premium proizvajalci radi uporabljajo pasivne pickupe, saj so na zunaj komaj opazni. Prav tako niso pretirano občutljivi, cenovno dostopni in ne potrebujejo baterij. Predojačevalec v aktivnih sistemih je pogosto opremljen z različnimi dodatki. Večina predojačevalcev ima na primer aktivni izenačevalnik (EQ). To je naprava za učinke, ki vpliva na frekvenčni odziv in se uporablja predvsem za nadzor zvoka. Nekateri predojačevalci pa imajo pogosto integriran uglaševalec. Druga priljubljena funkcija je tako imenovani zarezni filter. To je poseben EQ, ki ga lahko uporabite za izvajanje izjemno tankega in globokega reza v vnaprej določen frekvenčni pas. To pomaga delno ali v celoti odpraviti moteče frekvence (npr. povratne informacije nizkih tonov ali brnenje iz omrežja). Ukulele brez vnaprej nameščenih pickupov je mogoče naknadno opremiti ali posneti z mikrofoni.
10. Uporabni namigi
Tehnike igranja
Ukulela se igra sede ali stoje, odvisno od tega, kaj najbolj ustreza igrani skladbi. Sedenje je seveda bolj udobno za daljšo vadbo. Najudobnejši položaj je, da ohlapno držite ukulelo tako, da jo z desno roko nežno pritisnete na predel med bokom in prsmi. Kot pri vseh glasbilih mora biti vaš položaj udoben in sproščen. Takoj ko začutite, da je vaš oprijem varen in udoben, poskusite igrati stoje. Leva roka nežno pritiska na strune za akorde, medtem ko desna igra na strune bodisi z zapestjem za bolj dinamičen ali s prsti za bolj občutljiv odziv.
Nega
Ukulele so še posebej občutljive na vlago in temperaturo. Idealna temperatura za to brenkalo se giblje med 20° in 25° Celzija, priporočena stopnja vlage pa med 45 % in 55 %. V nasprotnem primeru se lahko les zvije. Pri shranjevanju ukulele ni treba sprostiti strun, pustite jih kar napete in uglašene. Za čiščenje površine vam ni treba uporabljati kemikalij. Najbolj smiselno je, da glasbilo preprosto obrišete z vlažno krpo iz mikrovlaken.
11. Zaključek
Ukulele so na voljo v vseh cenovnih razredih in so primerne za vsako starost. Ukulele za začetnike lahko kupite že za 25 eur, za instrumente iz masivnega lesa pa boste odšteli okoli 200 eur. Upamo, da ste skozi ta spletni vodič spoznali, na kaj morate biti pozorni. Če pa ste pozabili, naj vas spomnimo, da so zvok, igralnost, kakovost, videz in cena tisti dejavniki, ki vam morajo ustrezati. Najpomembnejše pa je vsekakor, da vam je instrument všeč in da uživate v igranju.