Izbira glasbil za začetnike
Choosing an Instrument for a Beginner
1. Uvod
Dobrodošli v našem spletnem vodiču, ki vam bo pomagal izbrati glasbilo za začetnike. Učenje igranja klavirja, klarineta ali kitare poleg obvladovanja samega inštrumenta prinaša številne prednosti. Skozi vajo vnaša disciplino, povečuje koncentracijo in spodbuja ustvarjalnost. Da ne omenjamo družbenih koristi igranja v glasbenih skupinah in orkestrih, kjer boste spoznali ljudi s podobnimi interesi. Prva ovira pa je odločitev, kateri instrument se naučiti? Morda imate najljubšo skupino ali glasbenika, ki vas je navdušil, da začnete, ali pa prijatelja, ki že igra. Toda preden se odločite za nakup, pomislite tudi na praktično plat učenja igranja na glasbilo. Ali obstaja nekdo, ki ga lahko poiščete v svoji lokalni skupnosti, morda glasbena šola, v kateri se boste začeli učiti? Običajno je najlažje vztrajati pri katerem izmed priljubljenih instrumentov, vsaj za začetek. Večina glasbenih šol ima učitelje klavirja, trobil, pihal in godal, med zasebnimi učitelji pa boste na splošno ugotovili, da sta najbolj priljubljena klavir in kitara. Če želite igrati v določenem orkestru, imejte v mislih, katere instrumente najpogosteje potrebujejo. Ob vsem tem pa je najpomembnejše, da uživate v igranju, zato ne izberite trobente, če želite igrati solo kot Jimmy Hendrix.
2. Klavir
Klavir je glasbilo, s pomočjo katerega skladatelji in aranžerji običajno pišejo svoja dela, saj zajema harmonijo, melodijo in ritem. Omogoča tudi učenje splošnih glasbenih veščin, ki so uporabne za vse zvrsti glasbe. V visokošolskem izobraževanju pa je pogosto zahtevan kot drugi instrument. Poleg tega glasba, ki je na voljo za klavir, zajema širok repertoar od klasike in džeza do pop glasbe. Prav zato je klavir privlačna izbira za ljudi vseh starosti. Obstajata dve glavni vrsti klavirja, tradicionalni akustični klavir in električni klavir, oba pa imata svoje prednosti in slabosti.
Akustični klavir ima mehansko delovanje, pri katerem se z zaporednim pritiskom na tipko premakne kladivce, ki udari po strunah, da proizvede zvok. To je najboljše glasbilo za resno igranje klavirja, saj sta urjenje in krepitev prstov bistvenega pomena, če želite napredovati na višjo raven. Če želite kupiti pianino, imejte v mislih velikost in težo instrumenta ter mesto v vašem domu, še posebej, če živite v stanovanju v 10. nadstropju. Poleg tega so akustični klavirji izdelani iz naravnih materialov, ki so dovzetni za temperaturne spremembe in jih je treba redno profesionalno uglaševati, še posebej, če boste na instrument igrali vsak dan. Če sta cena in hrup težava, je električni klavir morda boljša izbira. Čeprav je zdaj na trgu nekaj zelo cenovno dostopnih modelov, na splošno velja, da več kot namenite za nakup, boljša bo kakovost zvoka in bolj realistično bo delovanje tipk. Velika prednost je, da je zvok klavirja digitalno ustvarjen, tako da lahko prilagodite glasnost, ali pa zvok popolnoma izključite s slušalkami. Električni klavirji so na splošno opremljeni tudi z vrsto drugih zvokov glasbil, kot so čembalo, klavinet in orgle, skupaj z učinki, kot so odmev, refren in zakasnitev. Poleg tega jih je mogoče uporabljati tudi z glasbeno programsko opremo v računalniku, če imajo USB ali vtičnice MIDI. Za nekoga, ki začne igrati klavir, je digitalna rešitev dobra alternativa tradicionalnemu klavirju. Če menite, da je električni klavir prevelik kompromis, potem nekaj proizvajalcev akustičnih klavirjev ponuja sisteme za tiho delovanje klavirjev. Ti združujejo brezkompromisno mehansko delovanje kladivc in strun z vgrajeno digitalno generacijo zvoka. Ko želite tiho igrati s slušalkami, ročica dvigne kladivca stran od strun in tako odpravi kakršenkoli akustični hrup. Senzorji zaznajo premikanje kladivc, digitalni zvok pa vam omogoča nadaljevanje igranja. Glavna pomanjkljivost te možnosti je, da je tehnologija precej draga, saj združuje najboljše iz obeh svetov.
3. Prenosna klaviatura
Če ste proračunsko omejeni ali pa se želite učiti bolj za lasten užitek kot zares, potem bi bila ena izmed široke palete električnih klaviatur morda dobra ideja. Medtem ko ima električni klavir običajno dokaj standarden in osnoven nabor funkcij, so prenosne ali domače klaviature na voljo v različnih dolžinah in velikostih ter z različnim številom tipk. Na splošno vključujejo množico digitalnih zvokov in funkcij spremljave. Večinoma imajo vgrajene zvočnike, delovanje na baterije pa je običajno pri manjših modelih. Ti instrumenti so pogosto opremljeni z osnovnimi navodili za spretno igranje.
V primerjavi z električnimi klavirji klaviature v celoti izkoriščajo digitalno tehnologijo in zagotavljajo funkcije samodejne spremljave, ki začetnikom omogočajo hitro realizacijo glasbenih del brez napornih ur vadbe. Dele bobna, basa in akordov je mogoče sprožiti, oblikovati in shraniti v pomnilnik z levo roko, medtem ko desna roka igra melodijo. Šole pogosto izberejo prenosne klaviature, da zagotovijo začetne inštrukcije za mlade začetnike. Prenosne klaviature delujejo kot uvod v klavir, na katerega lahko začnete igrati, ko se vam zdi da ste dosegli zadosten standard na klaviaturi. Če nameravate kasneje preiti iz učenja igranja na klaviaturo dalje na klavir, potem svetujemo, da izberete klaviaturo z naslednjimi lastnostmi: • 5 oktav oziroma 61 črno-belih tipk polne velikosti, ki so občutljive na dotik, • možnost priklopa sustain pedala, • kakovosten osnovni zvok klavirja, • USB ali MIDI povezave z računalnikom. Funkcije, ki niso bistvene, a na katere bi morda želeli biti pozorni, so povezava pedala za glasnost in digitalni učinki, kot so reverb, chorus in delay. Če kupujete instrument za mlajšega otroka, je klaviaturo pametna naložba, da vidite, ali bo vztrajal pri igranju. Še vedno lahko naknadno investirate v pravi klavir, ko bodo tudi otroške roke in prsti močnejši in bolj razviti.
4. Kljunasta flavta
Kljunasta flavta je hkrati zelo priljubljen in primeren instrument za začetnike. Šole ga uporabljajo na osnovni stopnji že več kot 100 let, deloma zaradi njegove zelo nizke cene in zato, ker pomaga pri učenju branja not. Pomaga tudi izuriti uho, da prepozna določene višine in intonacije. Za razliko od drugih pihal je razumen ton mogoče reproducirati brez večjih težav, saj morate le pihati. Kljunaste flavte so na voljo v različnih velikostih: sopranino, sopran, desant (najpogostejša), alt, tenor in bas. To je tudi razlog, da so dobri ansambelski instrumenti, saj učitelji lahko spodbujajo skupinsko muziciranje. Na začetni ravni kljunasta flavta, narejena iz lesa javorja, stane približno 45 evrov. Je idealno izhodišče za mlade začetnike. Za najmlajše so na voljo tudi plastične različice kljunastih flavt, ki dobro prenesejo nenamerne udarce. Ker plastika ne zveni tako dobro, imajo nekatere kljunaste flavte plastičen ustnik, povezan z lesenim telesom. To pomeni, da so hkrati odporne na večje količine sline, ki jo mlajši otroci spravijo v instrument, in da še vedno ohranjajo tople in mehkejše lastnosti lesenega glasbila. Kljunaste flavte so izdelane iz različnih vrst lesa, od mehkejšega javorja in hruške do veliko tršega afriškega črnega lesa in ebenovine.
Kljunaste flavte so na voljo v dveh različnih, in sicer imajo lahko baročni ali pa nemški prijem. Za začetnika je najpreprostejši nemški prijem, pri katerem vsi prsti prekrijejo luknjice, dviganje vsakega prsta enega za drugim pa omogoča igranje lestvice C-dur ali F-dur. Pri kompleksnejši kromatični glasbi pa je boljša izbira baročni prijem. Če želite razlikovati med obema vrstama, si oglejte luknje za 4. in 5. prst. Nekateri proizvajalci pa celo priročno obarvajo spoj glave, da lahko na prvi pogled opazite razliko.
5. Violina
Violina je solistični in ansambelski instrument in je idealna izbira za otroka, ki se želi pridružiti šolskemu orkestru in igrati z drugimi glasbeniki. Vadba in nastopanje v skupinah pripomoreta k hitrejšemu učenju instrumenta, saj vam bodo naprednejši učenci pomagali napredovati. Čeprav obstajajo pomembni izvajalci džeza in ljudske glasbe, je večina glasbe, napisane za violino, iz klasičnega repertoarja. To je treba upoštevati pri spodbujanju otroka, da vzame v roke glasbilo. Marsikateremu otroku namreč klasična glasba ni preveč pri srcu. Violina velja za eno izmed glasbil, na katera se je najtežje naučiti igrati. Zahteva namreč obvladovanje veščin uglaševanja in intoniranja. To je pogosto razlog, da marsikoga odvrne od nadaljevanja igranja, saj zahteva veliko potrpežljivosti.
Violine so na voljo v različnih velikostih: • 1/16 violina meri približno 380 mm in je primerna za otroke, stare med 3 in 5 let • 1/8 violina meri približno 425 mm in je primerna za otroke, stare med 4 in 6 let • 1/4 violine meri približno 460 mm in je primerna za otroke, stare med 5 in 7 let • 1/2 violine meri približno 520 mm in je primerna za otroke, stare med 6 in 8 let • 3/4 violina meri približno 560 mm in je primerna za otroke, stare med 7 in 10 let • 4/4 violina meri približno 590 mm in je primerna za otroke, stare od 9 let naprej ter za odrasle Velikost violine je zelo pomembna. Prevelika violina je lahko neprijetna za držanje, v najslabših situacijah pa lahko povzroči težave z mišicami. Standardna velikost violine je 4/4.
6. Klasična kitara
Klasična kitara je daleč najbolj priljubljen instrument za začetnike. Je cenovno ugodna, enostavna za prenašanje okoli in dovolj tiha, da z igranjem ne motite drugih članov družine ali sosedov. Hkrati je tudi razmeroma enostavna za ustvarjanje prijetnega zvoka in ne potrebuje dodatne opreme, kot je ojačevalec. Nanjo lahko gledamo tudi kot na bolj resnejše glasbilo, ki se ga je treba najprej naučiti, če želite potem nadaljevati recimo na električni kitari, saj je mogoče prenašati spretnosti in tehnike. Klasična kitara ima najlonske strune, ki so manj napete in zato primernejše za začetnike (v primerjavi z akustično in električno kitaro, ki sta opremljeni z jeklenimi strunami).
Tako kot pri violini, tudi tu obstajajo različne velikosti klasičnih kitar za različne starosti: • 1/8 kitara je primerna za začetnike, stare med 4 in 6 let • 1/4 kitara je primerna za začetnike, stare med 5 in 8 let • 1/2 kitara je primerna za začetnike, stare med 7 in 9 let • 3/4 kitara je primerna za učence, stare med 10 in 13 let • 7/8 kitara je primerna za mladince, stare med 11 in 14 let • 4/4 kitara je standardna kitara polne velikosti in je primerna za vse starejše od 12 let
7. Električna kitara
Tako kot klasična kitara je zelo priljubljena tudi električna, ki je v zadnjem času ponovno doživela oživitev zanimanja. To se je zgodilo predvsem na račun razširjenosti glasbenih skupin, ki temeljijo na kitari. V preteklosti so učitelji kitare menili, da je pomembno pridobiti dobro tehniko na akustični kitari, preden začnejo igrati na električno, vendar so se stališča spremenila. Dokler se izvaja pravilna tehnika učenja, je električna kitara prav tako dober začetni instrument. Strune na električni kitari so tanjše, lažje in bližje ubiralki v primerjavi s strunami na klasični kitari, zato je manj verjetno, da bodo začetnika odvrnile zaradi bolečih prstov.
Ker električne kitare nimajo votlega ohišja za ojačitev zvoka, se pod strunami uporabljajo magnetni pickupi. Ti pa potrebujejo zunanje ojačanje, zato boste potrebovali tudi kitarski ojačevalec in instrumentalni kabel, s katerim ga boste povezali. Na električno kitaro se običajno brenka z drsalico, priporočena pa je tudi uporaba kitarskega pasu in pedala za več učinkov, ki omogoča vrsto različnih zvokov. Vse komponente lahko kupite ločeno ali pa izbirate med ponudbo kitarskih setov, ki vključujejo vse omenjeno. Ti kompleti so idealni za starše, ki ne vedo, kaj točno kupiti otroku, saj so prilagojeni začetnikom in olajšajo nakup. Ne pozabite zaščititi kitare s torbo ali kovčkom, kupite pa lahko tudi stojalo, da bo glasbilo vedno na vidnem mestu. To bo začetnika še dodatno spodbudilo k pogostejši vadbi. Kot pri vsakem glasbilu s strunami pa ne pozabite na rezervne strune.
8. Flavta
Vsi naslednji trije instrumenti so del družine pihal in so hkrati tudi orkestrska glasbila. Flavta je najpogosteje igrano pihalo, prečna flavta pa je standardna orkestralna zasnova, tako imenovana, ker se drži pravokotno na telo in zrak piha čez ustnik in ne vanj. Običajno je izdelana iz plemenitih kovin, kot sta nikelj ali srebro, včasih pa iz trdega lesa, kot je grenadila. Zaradi načina igranja je ton veliko mehkejši od tona kljunaste flavte, vendar potrebuje veliko več pihanja, zato so za mlajše otroke na voljo manjše flavte. Te so približno 7 cm krajše od običajne flavte, kar omogoča, da prsti zlahka dosežejo vse luknjice in blazinice. Poleg tega tehtajo manj (približno 325 gramov) in jih je lažje držati. Igranje nanje pa je enostavnejše ker zahtevajo manj sape kot standardne flavte. Zaradi posebnih tehnik dihanja, ustvarjanja zvoka in položajev prstov je najbolje, da si že od samega začetka zagotovite strokovno poučevanje.
9. Saksofon
Saksofon je izumil Belgijec Adolphe Sax leta 1840. Njegov zvok se proizvaja s pomočjo jezička, tako da je, čeprav je izdelan iz kovine, tudi del družine pihal. Čeprav so ga nekateri skladatelji sprejeli kot del orkestra, je zaradi močnega zvoka pridobil večjo popularnost v vojaških godbah, pozneje pa so ga proslavili tudi veliki džezovski glasbeniki, kot sta recimo Charlie Parker in John Coltrane. Družino saksofonov sestavlja sedem instrumentov, vendar sta najbolj priljubljeni izbiri za začetnike altovski in tenorski saksofon. Zaradi velikosti in položaja prstov je najnižja starost za začetek učenja približno 9 let za altovski in 12 let za tenorski saksofon. Kot pri mnogih drugih glasbilih morate pred nakupom upoštevati, da povzroča veliko hrupa, zato boste potrebovali sodelovanje družine in sosedov.
Ker so jezički za saksofon izdelani iz trsa, se med uporabo obrabijo in razcepijo, zato je dobro kupiti nekaj nadomestnih jezičkov. Če ste začetnik, začnite z mehkejšimi jezički, označenimi s trdotami od 1½ do 2½. Ti bodo olajšali ustvarjanje enakomernega tona in višine.
10. Klarinet
Čeprav klarinet pogosto velja za najbolj konservativno pihalno sekcijo, je v resnici zelo vsestransko instrument z jezičkom. Uporablja se lahko tako v komorni kot v orkestralni glasbi. Bil je Mozartovo najljubše glasbilo in tako kot saksofon je ustvaril množico velikih džezistov, kot sta Sidney Bechet in Benny Goodman. Obstaja veliko različnih vrst klarinetov, vendar je Bb sopranski klarinet daleč najpogostejši. Dve najpogostejši obliki glede na položaj prstov sta nemški (Oehler) in francoski (Boehm) sistem. Pred nakupom glasbila preverite, kateremu je naklonjen vaš učitelj klarineta. Cenejši klarineti so narejeni iz plastike in so na splošno najboljša izbira za začetnike, dražji modeli pa so izdelani iz trdega lesa, kot je ebenovina, in so primerni za resnejše igranje.
Klarinet je tišji in cenejši od saksofona, in čeprav je uporaba prstov nekoliko bolj zapletena, je z njim lažje ustvariti osnovni zvok. Prav tako je lažji in enostavnejši za prenašanje naokoli. Razdeljen je na pet manjših delov, ki jih lahko zapakirate v torbo ali kovček. Tako kot pri saksofonu tudi za klarinet obstajajo posebni jezički s pomočjo katerih se ustvari zvok. Za povezovalne dele boste potrebovali tudi mast za pluto.
11. Trobenta
Moderno trobento s tremi ventili sta prva razvila Bluhmel in Stoelzel na začetku 19. stoletja. Še danes je priljubljena v šolskih orkestrih ter džezovskih in pihalnih zasedbah. Bb trobenta je najpogostejša in zato najbolj smiselna izbira za začetnika. Tako kot flavta zahteva dobro kontrolo dihanja.
Upoštevati je treba, da je trobenta posebej glasen instrument, in čeprav je mogoče kupiti dušilec, ki zmanjšajo glasnost, proizvaja veliko povratnega pritiska, zato vadba samo z dušilcem ni priporočljiva. Alternativa standardnim utišanjem zvoka je Yamahin sistem Silent Brass. Ta zmanjša povratni pritisk in tudi ojača zvok, tako da lahko zvok poslušate preko slušalk. Pomembna dodatna oprema za trobento sta olje za ventile in čistilni komplet za ohranjanje trobila v dobrem stanju.
12. Bobni
Set bobnov za klavirjem predstavlja največjo naložbo za kupca, ki prvič kupuje glasbilo. Običajen set je sestavljen iz petih kosov: malega bobna, bas bobna, dveh tom tomov in floor toma. Potem pa so tu še hi-hat činela in druge činele, stojala in pedal. Je standardni spremljevalni instrument v številnih glasbenih zvrsteh, vključno z rockom, soulom, džezom in latinom. Skupaj z bas kitaro sestavlja ritem sekcijo. Če se odločate za bobne, se prepričajte, da vam okoliščine dopuščajo priložnost za vadbo in igranje z drugimi glasbeniki, saj samostojno igranje bobnov ni tako zabavno. Pri igranju po činelah se tolkalske palice hitro obrabijo, zato je dobro kupiti več parov (5A je dobra izbira za začetek), če pa nameravate set bobnov premikati, boste potrebovali tudi torbe za bobne in činele.
Set bobnov je najglasnejši od vseh glasbil. Čeprav je mogoče zvok nekoliko udušiti z uporabo blazinic za vadbo, ki jih namestite čez opne in okrog činel, bo še vedno veliko hrupnejši od flavte. Alternativa dušenju je set elektronskih bobnov, ki se lahko uporablja s slušalkami. Ne pozabite pa, da boste morali vsaj del časa igrati na akustične bobne, če boste želeli razviti najboljšo tehniko igranja.
13. Zaključek
Razpravljali smo o najpogostejših glasbilih za začetnike, zdaj pa se lahko samo vi odločite, kateri je prava izbira za vas. Ne pozabite upoštevati fizične velikosti instrumenta. Razmislite o tem, kako ga boste prevažali in ali bo ustrezal prostoru, ki ga imate na voljo. Pomislite na svoje sosede: ali vas bodo slišali med vajo in prenašali vaše vsakodnevne vaje? Seveda pa upoštevajte tudi svoj proračun, še posebej, če niste prepričani, kako dolgo boste še igrali. Predvsem pa je glasba namenjena užitku in izbira tega, kar resnično želite igrati, je največji dejavnik, ki vas bo držal pri vsakodnevni vaji.