Glasbena terapija
Music Therapy
1. Uvod
Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri osrednjo vlogo igra proces med terapevtom, klientom in glasbo. Uporaba glasbe klientom nudi varno okolje, kjer se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo. Razlog za uporabo glasbe v terapevtske namene je dejstvo, da je glasba medij, ki ima neposreden dostop do človekovega čustvenega in podzavestnega sveta. Glasbena govorica je prirojena vsakemu človeku ter mu tako nudi komunikacijo na najpristnejši način s soljudmi in okoljem.
2. Glasba kot terapevtski pristop
Glasbena terapija je terapevtski pristop, ki uporablja naravne lastnosti glasbe za dvigovanje razpoloženja, izboljšanje duševnega zdravja in za splošno dobro počutje. To je ciljno usmerjena intervencija, ki lahko vključuje ustvarjanje glasbe, pisanje pesmi, petje, ples, poslušanje glasbe in razprave o glasbi.
Ta oblika zdravljenja je lahko koristna za ljudi z depresijo in anksioznostjo, saj jim lahko pomaga izboljšati kakovost življenja. Uporabna je tudi za ljudi s fizičnimi zdravstvenimi težavami. V glasbeno terapijo se lahko vključi vsakdo. Ne zahteva namreč nobenega glasbenega ozadja, da bi izkusili njene blagodejne učinke.
3. Vrste glasbene terapije
Glasbena terapija je lahko aktiven ali pasiven proces. Pri aktivni obliki klienti igrajo vlogo pri ustvarjanju glasbe, pasivni proces pa vključuje poslušanje ali odziv na glasbo. Nekateri terapevti lahko uporabljajo kombiniran pristop, ki vključuje aktivne in pasivne interakcije z glasbo.
V glasbeni terapiji obstajajo različni pristopi. Poglejmo si najpomembnejše. • Analitična glasbena terapija: analitična glasbena terapija vas spodbuja, da uporabite improviziran, glasbeni dialog s petjem ali igranjem instrumenta, da izrazite svoje nezavedne misli, o katerih lahko razmislite in se nato pogovorite s svojim terapevtom. • Glasbena terapija Benenzon: ta oblika združuje nekatere koncepte psihoanalize s procesom ustvarjanja glasbe. Glasbena terapija Benenzon vključuje iskanje vaše "glasbene zvočne identitete", ki opisuje zunanje zvoke, ki najbolj ustrezajo vašemu notranjemu psihološkemu stanju. • Kognitivno vedenjska glasbena terapija (CBMT): ta pristop združuje kognitivno vedenjsko terapijo (CBT) z glasbo. V CBMT se glasba uporablja za krepitev nekaterih vedenj in spreminjanje drugih. Ta pristop je strukturiran in ne improvizacijski in lahko vključuje poslušanje glasbe, ples, petje ali igranje instrumenta. • Skupnostna glasbena terapija: ta oblika je osredotočena na uporabo glasbe kot načina za spodbujanje sprememb na ravni skupnosti. Izvaja se v skupinskem okolju in zahteva visoko stopnjo angažiranosti vsakega člana. • Nordoff-Robbinsova glasbena terapija: ta metoda, imenovana tudi kreativna glasbena terapija, vključuje igranje na instrument (pogosto činele ali boben), medtem ko terapevt spremlja z drugim instrumentom. Improvizacijski proces uporablja glasbo kot način za pomoč pri samoizražanju. • Bonnyjeva metoda vodenih slik in glasbe : ta oblika terapije uporablja klasično glasbo kot način za spodbujanje domišljije. Pri tej metodi razložite občutke, občutke, spomine in podobe, ki jih doživite med poslušanjem glasbe. • Vokalna psihoterapija: v tem formatu uporabljate različne vokalne vaje, naravne zvoke in dihalne tehnike, da se povežete s svojimi čustvi in impulzi. Ta praksa je namenjena ustvarjanju globljega občutka povezanosti s seboj.
4. Glasbena terapija vs. zvočna terapija
Glasbena terapija in zvočna terapija (ali zdravljenje z zvokom) sta različni in vsak pristop ima svoje cilje, protokole, orodja in nastavitve. Glasbena terapija je relativno nova disciplina, zvočna terapija pa temelji na starodavnih tibetanskih kulturnih praksah. Zvočna terapija uporablja orodja za doseganje določenih zvočnih frekvenc, medtem ko se glasbena terapija osredotoča na obravnavo simptomov, kot sta stres in bolečina. Usposabljanje in certifikati, ki obstajajo za zvočno terapijo, niso tako standardizirani kot tisti za glasbene terapevte.
Glasbeni terapevti pogosto delajo v bolnišnicah, centrih za zdravljenje odvisnosti od substanc ali zasebnih ordinacijah, medtem ko lahko zvočni terapevti ponujajo svoje storitve kot sestavni del komplementarne ali alternativne medicine.
5. Tehnike glasbene terapije
Ko začnete delati z glasbenim terapevtom, boste začeli z opredelitvijo svojih ciljev. Na primer, če doživljate depresijo, morda upate, da boste z glasbo naravno izboljšali svoje razpoloženje in povečali svojo srečo. Morda boste želeli poskusiti z glasbeno terapijo tudi pri drugih simptomih depresije, kot so anksioznost, nespečnost ali težave s koncentracijo. Med glasbeno terapijo lahko poslušate različne zvrsti glasbe, igrate na glasbilo ali celo skladate svoje pesmi. Morda vas bodo prosili, da zapojete ali zaplešete. Vaš terapevt vas bo morda spodbudil k improvizaciji ali pa ima določeno strukturo, ki ji morate slediti. Morda boste pozvani, da se med izvajanjem teh nalog uglasite s svojimi čustvi ali dovolite, da občutki usmerjajo vaša dejanja. Na primer, če ste jezni, lahko igrate ali zapojete glasne, hitre in disonantne akorde. Glasbo lahko uporabite tudi za raziskovanje načinov, kako spremeniti svoje počutje. Če izrazite jezo ali stres, se bo vaš glasbeni terapevt morda odzval tako, da bo poslušal ali ustvarjal glasbo s počasnimi, mehkimi, pomirjujočimi toni. Glasbena terapija je pogosto ena na ena, vendar se lahko odločite tudi za sodelovanje v skupinskih sejah, če so na voljo.
Seje z glasbenim terapevtom potekajo kjerkoli vadijo, kar je lahko na kliniki, v zdravstvenem domu, v popravnem domu, v bolnišnici, v zasebni pisarni, v praksi fizikalne terapije, v rehabilitacijskih objektih oziroma kjerkoli se nahaja terapevt, pomembno je le, da gre za mirno okolje brez zunanjih motenj.
6. Pri čem lahko pomaga glasbena terapija?
Glasbena terapija je lahko koristna za ljudi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, težave z anksioznostjo ali stresom, avtizem, srčna obolenja, kronične bolezni, depresijo, sladkorno bolezen, težave z verbalno in neverbalno komunikacijo, čustvena disregulacijo, občutek nizke samozavesti, glavobole, težave z impulzivnostjo in negativnim razpoloženjem. Pomaga tudi pri posttravmatski stresni motnji, težavah, povezanih s porodom, rehabilitaciji po poškodbi ali medicinskem posegu, težavah z dihanjem, motnjah uživanja snovi, težavah, povezanih s kirurgijo, travmatskih poškodbah možganov in težavah z gibanjem ali koordinacijo.
Raziskave kažejo tudi, da je lahko koristna za ljudi, ki trpijo za nespečnostjo, obsesivno-kompulzivnimi motnjami, shizofrenijo, možgansko kapjo in nevrološkimi motnjami. Glasbena terapija se pogosto uporablja tudi za pomoč otrokom in mladostnikom pri razvoju njihove identitete, izboljšanju komunikacijskih sposobnosti, učenju uravnavanja čustev, okrevanju po travmah in pri samorefleksiji.
7. Prednosti uporabe glasbe kot terapije
Glasbena terapija je lahko zelo personalizirana, zaradi česar je primerna za ljudi vseh starosti – celo zelo majhnim otrokom lahko koristi. Prav tako je vsestranska in ponuja koristi ljudem z različnimi ravnmi glasbenih izkušenj in z različnimi izzivi duševnega ali fizičnega zdravja. Ukvarjanje z glasbo lahko: • aktivira področja možganov, ki vplivajo na stvari, kot so spomin, čustva, gibanje, senzorični rele, nekatere neprostovoljne funkcije, odločanje in nagrajevanje; • zadovoljuje socialne potrebe starejših odraslih v skupinskih nastavitvah; • pripomore k nižjemu srčnemu utripu in krvnemu tlaku; • sprošča mišično napetost; • sprošča endorfine; • olajša stres in spodbuja občutek umirjenosti; • okrepi motorične sposobnosti in izboljša komunikacijo otrok in mladostnikov z razvojnimi ali učnimi težavami.
Na splošno lahko glasbena terapija poveča pozitivne občutke, kot so: • umirjenost, • evforija, • zaupanje in opolnomočenje in • čustvena intimnost.
8. Stvari, ki jih je treba upoštevati
Glasbena terapija sama po sebi morda ne predstavlja ustreznega zdravljenja zdravstvenih stanj, vključno z duševnimi motnjami. Vendar pa je lahko v kombinaciji z zdravili, psihoterapijo in drugimi posegi dragocena sestavina načrta zdravljenja. Če imate težave s sluhom, nosite slušni aparat ali imate slušni vsadek, se morate pred glasbeno terapijo pogovoriti s svojim avdiologom, da se prepričate, ali je varna za vas. Podobno glasbena terapija, ki vključuje gibanje ali ples, morda ne bo primerna, če doživljate bolečino, bolezen, poškodbo ali fizično stanje, ki otežuje vadbo. Prav tako boste želeli preveriti svoje ugodnosti zdravstvenega zavarovanja, preden začnete z glasbeno terapijo. Vaše seanse so lahko krite ali povrnjene v skladu z vašim načrtom, vendar boste morda potrebovali napotnico svojega zdravnika.
9. Kako začeti?
Odvisno od vaših ciljev tipična glasbena terapija traja od 30 do 50 minut. Podobno kot bi načrtovali srečanja s psihoterapevtom, se lahko odločite za določen urnik glasbene terapije (recimo enkrat na teden) ali pa se odločite za bolj priložnostno delo z glasbenim terapevtom, torej po potrebi.
Pred prvo seanso se boste morda želeli o stvareh pogovoriti s svojim glasbenim terapevtom, da boste vedeli, kaj lahko pričakujete. Po potrebi se oglasite pri svojem zdravniku primarne zdravstvene oskrbe.