Najlepši so spomini na čase, ko si se ob vikendih zbiral skupaj s prijatelji in z njimi skupaj igral glasbo. Vedno pri nekom doma, zraven pa prijeten vonj po ognju v kaminu ter številne skladbe, ki te navdihujejo še danes. Ni ga čez tisti občutek, ko v večernem zraku kresničke plešejo kot iskre, ko okusiš ledeno mrzlo pivo, slišiš smeh, deliš zgodbe in poslušaš, kako kitaristi skupaj improvizirajo pod milim nebom.
Kot vsi vemo, glasba zveni drugače glede na prostor, v katerem se igra. Majhna kavarna s ploščicami in steklenimi stenami bo odsevala zvok povsem drugače kot prostorna plesna dvorana z visokimi stropi in preprogami. A tu ne gre le za akustiko prostora. Kot čuteča bitja glasbo dojemamo tudi glede na okolje – to vključuje notranjo opremo, razpoloženje občinstva, naša čustva in to, ali nastopamo ali pa samo poslušamo nastop.
Igranje kitare na prostem ne spremeni le načina, kako slišimo glasbo, ampak tudi, kako jo občutimo. Toda ena prvih stvari, ki se jih naučiš pri rednem igranju na prostem, je ta, da bo zvok vedno drugačen – tudi na istem prizorišču.
Nastopanje in vadba na prostem
Vlažnost, pretok zraka in smer vetra močno vplivajo na tvoj zvok, kadar igraš na prostem. Zvok se recimo močno spremeni po sončnem zahodu, in to na bolje. Pomembna je tudi izbira prave skladbe za pravi čas dneva, ne le zaradi čustvenega učinka, ki ga imajo na občinstvo, ampak tudi zato, ker na primer pesmi v večernem zraku zvenijo naravnost osupljivo.
Če imaš za seboj veter, bo zvok potoval stran od tebe, zato moraš veliko bolj paziti, da sploh slišiš svoje petje in igranje. Ko pa veter piha v obraz, zvok dobesedno prinese nazaj. To ni le zelo prijeten način spremljanja lastnega nastopa, temveč tudi odlična priložnost, da glasbeno reagiraš na to, kar slišiš.
Vzeti organski instrument, kot je akustična kitara, na plažo ali v park je popolnoma smiselno. Akustične kitare so naravno resonančna umetniška dela, ki same ojačajo glasbo.
Spreminjanje kraja vaje in igranje na prostem v naravi lahko v tvoje glasbeno življenje vnese nov navdih in sveže ideje. Morda celo odkriješ kotiček, ki je tako popoln za ustvarjanje, da se tja redno vračaš na pisalne seanse in razvijanje novih zamisli. Ko si na tak način v ustvarjalnem toku, glasba prosto teče, hkrati pa se odprejo nova vrata do ustvarjalnih informacij, ki jih prejemamo iz univerzalnega vira energije.
V neprespanih nočeh je najboljša uporaba časa – vzeti v roke kitaro in raziskovati nove ideje. Ko je temno, se uho bolj osredotoči na zvok in resonanco instrumenta, in takrat ideje lažje pritekajo, saj ni vsakodnevnih motenj.
Lepota glasbe na prostem
Vsi smo že kdaj gledali film v kinu ali na kavču doma. Morda ste si ga ogledali celo v avtomobilskem drive-inu iz zadnjega sedeža avta ali pa ste uživali na koncertu med sedenjem na odeji v parku.
Kot ste verjetno opazili, sta zvok in celotna izkušnja povsem drugačna. Pokovka ima na prostem drugačen okus, zvok potuje lahkotno po vetru, čustveni učinek vizualnega pa nas na odprtem doseže na poseben način.
Enako velja za glasbo. Ko si na soncu na festivalu ali prekrit z blatom med poslušanjem svoje najljubše skupine, je to nekaj, kar bi moral vsakdo doživeti vsaj enkrat v življenju. To je surova energija, neomejena s stenami in prostorskimi mejami. Glasba na prostem te spremeni, razširi tvoje dojemanje in v tebi za vedno pusti sled.
SymphoNyna