Ko razmišljate o učenju igranja na glasbilo, je pomembno upoštevati vse možnosti. Katero zvrst glasbe želite igrati? Kakšen je vaš proračun? Katera vrsta instrumenta (tj. pihala, godala, glasbila s tipkami, tolkala, trobila, brenkala) vam je osebno najbolj všeč?
Skozi zgodovino sta bili med začetniki priljubljeni izbiri trobenta in pozavna. Gre za ekspresivni trobili, ki sta pogosto vidni v šolskih zasedbah in orkestrih, pa tudi v džezovskih ansamblih in celo nekaterih rockovskih skupinah.
Kakšne pa so razlike med njima? In zakaj je ena prava za enega glasbenika, druga pa je boljša izbira za nekoga drugega? Naučimo se odgovoriti na ta pomembna vprašanja in spoznajmo glavne razlike med trobento in pozavno.
Ventili in potegi
Če pogledamo obe glasbili, zlahka ugotovimo, v čem se razlikujeta. Trobenta ima na sredini tri ventile, pozavna pa pritrjen dolg poteg. Namen obeh je enak: spremeniti višino tona, kar glasbeniku, ki hkrati spreminja tesnost svojih ust (znano pod pojmom ambažura), daje možnost, da zadene različne note lestvice.
Pri trobenti glasbenik z eno roko drži rog, z drugo pa večinoma pritiska na različne kombinacije ventilov. To spremeni višino tonov, saj podaljša količino cevi, skozi katero teče zrak.
Pri pozavni ventilov ni. Namesto tega pozavnist drži instrument z eno roko, z drugo roko pa iztegne poteg navznoter in ven. To ima tudi tu učinek na spreminjanje višine tonov s spreminjanjem dolžine cevi.
Poteg pozavne prav tako omogoča, da glasbilo neprekinjeno igra note navzgor in navzdol po lestvici – to imenujemo glissando. Trobenta tega ne zmore, ampak je bolj spretna pri igranju staccata.
Dobro je sicer vedeti, da obstajajo tudi drsne trobente in pozavne z ventili, vendar so manj pogoste.
Velikost
Druga pomembna razlika med trobento in pozavno je njuna fizična velikost. Medtem ko se tako trobenta kot pozavna začne z ustnikom in konča z odmevnikom, je trobenta bistveno manjša od pozavne. Pozavna je zaradi svojega dolgega potega precej daljša, še posebej ko je ta iztegnjen. Vseeno pa je pozavno mogoče enostavno razstaviti za priročno shranjevanje.
Razpon in ton
Od vseh glasbil v družini trobil ima trobenta, ki je na voljo v različnih uglasitvah (najpogostejša je B♭), najvišji ton. V orkestru se pogosto uporablja za igranje melodij. V džezovskih zasedbah lahko nastopa kot solistični instrument, v kombinaciji z drugimi trobili in pihali pa se uporablja za dodajanje eksplozivnih ritmičnih udarcev. Tako kot desna roka na klavirju je tudi trobenta odgovorna za igranje not v violinskem ključu.
Pozavna ima bistveno nižji razpon. Če je trobenta podobna kitari, je pozavna bolj podobna tričetrtinskemu pokončnemu basu, ki igra note v basovskem ključu in spodnjem registru visokega ključa. Medtem ko trobenta zveni svetlo, je tonaliteta pozavne globlja in polnejša.
Glasbeni stil
Ker trobenta in pozavna ponujata tako različne glasbene razpone in tonalitete, prevzameta različne vloge v godbenih ali orkestrskih nastavitvah. Medtem ko so trobente bolj priljubljene med novimi glasbeniki, morda zato, ker so odgovorne za melodije v številnih pesmih, sta tako trobenta kot pozavna temelj vseh vrst glasbenih ansamblov, od big bandov in orkestrov do džezovskih ansamblov in popularnih glasbenih skupin.
Včasih igrajo unisono in zagotavljajo močne udarne zvoke, na primer v sodobnih big bandih. Včasih trobenta zarohni s svojimi fanfarami, medtem ko pozavna zagotavlja mehko, nižjo spremljavo na subtilnejši način.
Težavnostna stopnja
Ne moremo se izogniti dejstvu, da je učenje kateregakoli glasbila lahko izziv. Toda prav zato je vaja še toliko bolj vredna in zadovoljujoča. Čeprav niti trobenta niti pozavna nista enostavni za učenje, za večino ljudi na eno ni nič težje igrati kot na drugo.
Da bi trobenta dosegla svoj svetel zvok, potrebuje manjši ustnik. Glasbenik je torej odgovoren za doseganje tesnejše ambažure. Ker trobenta uporablja le tri ventile za igranje vseh višin, se lahko začetnik ob obvladovanju kombinacij pritiskanja nanje počuti kot, da bi se učil novega jezika.
Poteg pri pozavni pa glasbeniku ponuja sedem pozicij, s katerimi lahko doseže jasne tone. Zapomniti si te položaje pa je na začetku lahko težavno. Ustnik za pozavno je večji, kar pomaga doseči tone nizkega registra. Toda instrument je tudi večji in nekoliko bolj okoren, kar začetnikom lahko oteži delo, še zlasti tistim, ki so manjše rasti.
Učenje trobente ali pozavne je lahko razveseljiva izkušnja za ambiciozne glasbenike. Pripravite se, da stisnete ustnice in začnite pihati!
SymphoNyna