Kontrabas velja za največje in najnižje zveneče glasbilo iz družine godal. Njegova najbolj presenetljiva značilnost je prav velika velikost. Zasnova in dimenzije ostalih članov družine godal, torej violine, viole in violončela, so se v preteklih letih v veliki meri standardizirale.
Za začetek obstaja precej raznolikosti v obliki basov – nekateri imajo povsem ravne hrbte, drugi pa bolj ukrivljene. Poleg tega niso redkost niti kontrabasi, pri katerih je zgodnji del hrbta nagnjen nekolik naprej, da je lažje igrati nanje.
Pravilna skrb za kontrabas
Čeprav je smiselno, da predvsem na začetku večino dela opravi godalni mojster, pa nekaj stvari lahko opravite tudi sami doma. Nikoli ne pozabite po igranju obrisati instrumenta in loka z mehko in čisto krpo iz naravnih vlaken, da odstranite splošno umazanijo in prah.
Pazite na čiščenje med strunami in ubiralko, pa tudi pod njo. To ni priporočljivo zgolj iz lepotnih razlogov, pač pa tudi zato, ker bo kolofonija sčasoma trajno uničila sijaj laka, če zanj ne boste pravilno poskrbeli. Enkrat ali dvakrat na leto je dobro, da kontrabas očistite z ustreznim čistilom za glasbila.
Pripomočki za igranje na kontrabas
Seveda pa ne pozabite niti na pripomočke, ki vam bodo olajšali tako skrb za kontrabas kot tudi igranje nanj.
1. Strune
V večini trgovin z instrumenti je na voljo precejšen nabor godal. V današnjem času so narejena iz najrazličnejših materialov, katerih izbira je pogosto povezana s tem, katero glasbeno zvrst kontrabasist največkrat izvaja. Na področju jazza, bluesa in najbolj ‘neklasičnega’ repertoarja so med strunami tako najbolj priljubljene strune iz črevesja. Slednje zagotavljajo ustvarjanje bolj zanimivega zvoka.
Namestitev strun je nekaj, kar bi moral na začetku opraviti strokovnjak, ki bi ga sami morali opazovati, da bi se naučili, kako se to počne. Ko enkrat napredujete pri tem doma, nikoli ne pozabite, da je vsaka struna specifična za višino tona, na katero je uglašena (G, D, A, E za 4-strunski instrument – G je najvišja po višini in E najnižja) in tudi, da niso zamenljive, zato jih ne mešajte med seboj!
2. Kolofonija
V bistvu prečiščena oblika smole, pridobljena z iglavcev, to je kolofonija. Slednja pomaga loku, da iz strune izvabi enakomeren zvok, tako da poveča trenje med njima. Na trgu lahko najdete kolofonije, ki se razlikujejo v kakovosti in ceni.
Spreminja se tudi njihova barva – vse od jantarne do skoraj črne in prav temnejše različice, ki so mehkejše in zato bolj lepljive, so bolj primerne za violončela in kontrabase.
3. Ubijalec volka
“Volčje note” so skoraj neizogibne pri nižjih glasbenih instrumentih in se pojavijo, ko vibracije strun in vibracije instrumenta na določeni noti ali notah medsebojno delujejo, da ustvarijo nenavadno brenčanje ali “tuljenje”, običajno na enem od spodnjih strun. Najpogostejša rešitev je namestitev odstranjevalca volčje note, torej ubijalca volka. Gre za majhno medeninasto in gumijasto cev, ki se prilega ustrezni struni med mostičkom in strunikom.
4. Noga za kontrabas
Noga za kontrabas je pripomoček, ki preprečuje drsenje glasbila po tleh in hkrati preprečuje tudi poškodbo tal.
5. Kontrabasistični stol
Medtem ko basisti morda radi stojijo med igranjem v solističnih situacijah, pa je še udobnejše, če se med igranjem usedejo na stol. Stol za kontrabasiste zagotavljajo prilagajanje višine in naslona za noge. Nekateri imajo celo kolesca za lažji transport.
SymphoNyna