Flavte veljajo za eno izmed najstarejših glasbil, tako da se je v zgodovini njenega obstoja razvilo kar nekaj različnih vrst flavt. Vse spadajo v skupino pihal. Zvok proizvajajo, ko pihamo vanje in zagotovimo pretok zraka skozi instrument. Najpogosteje jih delimo v dve osnovni kategoriji: kljunaste in prečne flavte.
Kljunasta flavta
Kljunasta flavta je poznana tudi kot »blok« flavta. Zanimiva je, ker omogoča relativno hitro učenje. Nepogrešljiva je pri učenju glasbe v zgodnjem otroštvu, zaradi česa jo nekateri označujejo kot »otroško glasbilo«. Vendar pa tudi igranje na kljunasto flavto zahteva veliko vaje in truda, če želimo izvesti uspešen solističen nastop.
Sodobne kljunaste flavte za razliko od nekdanjih niso izdelane le iz lesa, temveč tudi iz bakelita in iz plastike, zaradi česar so dostopne po ugodni ceni in na voljo širokemu krogu uporabnikov. Med njihove najbolj poznane izdelovalce spadajo Yamaha, Moeck in Hohner.
V glasbeni trgovini Symphony International smo pripravili široko ponudbo različnih modelov. Začetnikom vsekakor priporočamo Moeckov model Flauto 1 PLUS 1020, ki je odličen tudi za srednješolce na vzgojiteljski šoli. Če pa ste že bolj vešči igranja, pa izberite profesionalni model Ehlert 5347, ki ga odlikujeta elegantna oblika in visoka kakovost lesa grenadile, iz katerega je izdelan.
Prečna flavta
Prečna flavta je sestavljena iz treh delov, in sicer iz ustnika z vratom ter spodnjih in zgornjih tipk. Zaklopke so navadno odprte, pri začetniških modelih pa so večkrat tudi zaprte. Prečna flavta ima 12 zaklopk, pet jih je oblikovanih kot luknjice, katere mora glasbenik med igranjem pokrivati s prsti. Izdelana je zlata ali masivnega srebra, najpogosteje je posrebrena. Najbolj priljubljene so zlate flavte, saj zagotavljajo najdlje zveneč ton.
Igranje na prečno flavto zahteva tudi znanje dihanja s trebušno prepono. Ton pa iz glasbila izvabimo šele ob hkratnem pritisku spodnje čeljusti na vrat flavte in pihanja vanjo pod pravim kotom. Vabimo vas, da preverite vrhunske prečne flavte, ki vam jih po ugodnih cenah nudimo v naši glasbeni trgovini.
Pikolo flavta
Pikolo flavta je pravzaprav polovična flavta. Zakaj? Ker je pomanjšana različica prečne flavte. Tudi prijemi so jima sorodni. Pikolo flavta meri le 31 cm, posledično pa lahko ustvari za oktavo višje tone kot navadna flavta. Najpogosteje je uglašena na tonu C, kot velja za izredno priljubljen Yamahin model YPC-62.
V naši spletni trgovini so vam na voljo pikolo flavte Yamaha, ki se lahko pohvalijo z izjemnim razmerjem med ceno in kakovostjo.
C-flavta
C-flavta je koncertno pihalo, ki ga imenujemo tudi »zahodna« koncertna flavta. Velja za standardno in se uporablja v koncertnih zasedbah, kot so pihalni orkestri in godbe na pihala, pa tudi v jazzovskih skupinah in big bandih. Kot že samo ime pove, je flavta uglašena na tonu C, njen razpon pa obsega tri oktave.
Basovska flavta z uglasitvijo na tonu C
Basovska flavta z uglasitvijo na tonu C se je razvila v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot nadomestek za saksofon v jazzovski glasbi.
Od standardne C-flavte se razlikuje po tem, da je uglašena za oktavo nižje, zaradi česar pa ima tudi nekoliko daljšo cev. Njena glava je prepoznavna po obliki črne J, kar glasbeniku omogoča enostavnejši doseg pri pihanju vanjo.
Altovska flavta z uglasitvijo na tonu G
Altovska flavta, uglašena na tonu G, se ponaša z več kot 100-letno zgodovino. Zanjo je značilno transponiranje. To pomeni, da je glasbena literatura za igranje nanjo napisana v drugi uglasitvi kot zven, ki nastane pri pihanju vanjo – razlika je v celi kvarti.
Cev altovske flavte je debelejša in daljša kot pri standardni C flavti, zato od glasbenika zahteva tudi več vdiha zraka. Glava flavte ima načeloma ravno obliko, redkeje pa obliko črke J.
Tenorska flavta z uglasitvijo na tonu B
Tovrstno tenorsko flavto imenujemo tudi »flavta ljubezni«. Razvila se je že v srednjem veku. Poleg značilne uglasitve na tonu B, se pojavlja tudi na tonu A uglašena altovska flavta. Spada med srednje velike flavte, torej je po velikosti nekje vmes med moderno koncertno flavto in altovsko flavto z uglasitvijo na tonu G.
Sopranska flavta z uglasitvijo na tonu E
Takšna flavta spada med redkejše modele, poznana pa je po tem, da zveni višje od koncertne standardne prečne flavte. Predstavlja enega in edinega člana družine modernih flavt, ki ni uglašena na tonu C ali G, vseeno pa omogoča igranje v razponu treh oktav.
Sopranska flavta z uglasitvijo na tonu G
Tudi na tonu G uglašena sopranska flavta obsega razpon treh oktav. V glasbenih zasedbah je pomembna, ker skrbi za melodijo. Omogoča transponiranje zvoka za kvinto višje od koncertne C-flavte, kar pomeni, da zveni tudi za kvinto višje od glasbene literature, napisane za to glasbilo. Uporablja se zelo redko, še najpogosteje jo lahko slišimo v zborih za flavto in pihalnih orkestrih.
Več informacij o modelih flavt pa poiščite v naši spletni trgovini, kjer kljunaste, pikolo in različne vrste prečnih flavt lahko tudi naročite!
SymphoNyna