Vsaka orkestrska predstava se začne na enak način: najprej zaslišiš, kako oboa zaigra ton A, ki je uglašen s standardno frekvenco 442 Hz, in že ji sledijo še ostala glasbila. To je trenutek, ki napoveduje začetek koncerta. Na tem mestu pa se tudi porodi vprašanje, zakaj oboa velja za instrument na čelu orkestra.

Poleg dejstva, da je njen svetel in prodoren zven vsem poslušalcem dobro slišen, obstajata še dve – med seboj kontradiktorni si – razlagi, zakaj oboa velja za »orkestrsko vodjo«. Prvič, oboa ima relativno stabilno intonacijo, in drugič, oboa nima stabilne intonacije.

Oboa - vodilni člen orkestra
Oboa kot vodilni člen orkestra

Kako to razložiti?

Skoraj vsa glasbila imajo zaradi vpliva okolja (vlage, vročine ipd.) nestabilno intonacijo. Običajno pa imajo določene mehanizme, s katerimi se jih da uglasiti. Tak pripomoček so na primer fini uglaševalci, s katerimi uglasimo strune na brenkalih in godalih. Spreminjanje intonacije in uglasitve oboe je zaradi njene fizične strukture mogoča le z vstavljanjem ali odstranjevanjem jezičkov različnih širin in dolžin. Zavedati pa se moraš, da nenadne spremembe uglasitve pri oboi niso mogoče, zato se nanje nikakor ne spomni šele na dan pred koncertom.

Uglasitev oboe je nekoliko problematična, saj se morajo druga glasbila ujemati z njo – obratno namreč ne gre. Prav to je razlog, da oboa služi kot orkestrski standard za uglasitev.

Za konec pa naj te seveda povabim, da si ogledaš oboe Yamaha iz naše ponudbe. Na voljo so ti avtomatske in polavtomatske, v primeru dodatnih vprašanj pa se nikar ne obotavljaj. Pokliči nas ali nam piši na info@symphony.si. Z veseljem ti bomo odgovorili na vsa vprašanja in ti pomagali pri izbiri ustrezne oboe!

SymphoNyna