Odločil si se, da se začneš učiti igrati na pihalo in svojo izbiro zožil na pikolo in flavto. Tu pa si obstal, saj ne poznaš razlik med njima. Naj ti olajšamo odločitev pri izbiri skozi tale prispevek. 🙂
Flavta in pikolo sta oba del družine pihal. Zvok ustvarjata med potovanjem sape skozi ustnik in pritiskanjem na luknjice na instrumentu. Flavta velja celo za najstarejše znano glasbilo, ki proizvaja tone in ne le ritma. Standardna koncertna flavta je dolga približno 26″, pikolo, kar v italijanščini pomeni “majhen”, pa 13″ – torej polovico manj.
Iz česa so izdelane flavte in pikoli?
Večina piščali je bila prvotno narejena iz lesa, gline ali trsa, danes pa so izdelane iz kovin, kot so posrebrena medenina, nikljevo srebro, srebro ali zlato. Pri pikolih obstajata dve osnovni vrsti: kovinski pikolo, ki se zlahka odzove, vendar ima bolj nerafiniran zvok, in leseni pikolo, ki ima bolj sladek zvok in zagotavlja bolj prilagodljivo dinamičnost med igranjem.
Kovinski pikoli se pogosto uporabljajo v pihalnih orkestrih in godbah, ki korakajo. Lesene pikole pa večinoma uporabljajo profesionalni glasbeniki. Leseni pikoli so običajno dražji in zahtevajo več nege, saj je les občutljiv na razpoke.
Uglasitev in razpon flavte ter pikola
Standardna koncertna flavta ima obseg treh oktav, začenši s srednjim C-jem. Zaradi manjše velikosti je pikolo postavljen eno oktavo višje in je omejen na približno eno in pol oktave, ker je višje tone težje zaigrati. Pomembno je omeniti, da morajo pikolisti zapisane note sami pretransponirati še oktavo višje, da jih pravilno zaigrajo.
Začetnikom priporočamo odličen Yamahin šolski model YFL-272, ki bo pomagal pri razvijanju tehnike in učenju pihanja na flavto. Če imaš kakšno alergijo, pa izberi model YFL-272SL s srebrnim ustnikom.
Intonacija pri flavti in pikolu
Intonacija je daleč najtežji vidik pri igranju na pikolo. Prvič, številni toni imajo naravno tendenco k tem, da zvenijo preveč »ostro« ali preveč »položno«. In kot drugič, postavitev ambažure zelo močno vpliva na visoke frekvence in uglašenost. Zaradi tega lahko učenje igranja traja kar nekaj časa.
Po drugi strani pa je pikolo lahko odličen način za treniranje posluha. Pomembno pa je tudi povedati, da čeprav je pri pikolu potrebno vanj pihniti manj zraka, ima veliko več podpore za višje tone kot flavta. Če se šele začenjaš učiti igrati na pikolo, izberi začetniški model YPC-32 znamke Yamaha.
Prstni prijemi
Osnovni prstni red je pri obeh glasbilih enak, vendar pa poznamo nadomestne prijeme, s katerimi prilagajamo intonacijo ali odzivnost nekaterih problematičnih tonov pri pikolu. Upoštevati je treba tudi to, da so prsti pri igranju na pikolo, ki je manjši, pozicionirani veliko bolj skupaj in je morda malce nerodno igrati, če imate posebej velike roke in dolge ter okorne prste.
Kdo igra pikolo?
Pikolo nikakor ni glasbilo, ki bi bilo primerno za sramežljive glasbenike. Ob igranju nanj se je namreč nemogoče skriti. Zaradi visokega tona in edinstvenega zvoka pikoli pogosto igrajo samostojne solistične vložke, flavte pa običajno igrajo v skupinah in se lahko mešajo med seboj.
Repertoar flavte in pikola
Repertoarji flavte in pikola niso zamenljivi. Flavta je zelo vsestranski inštrument, primeren za večino glasbenih zvrsti, pikolo pa je primernejši za orkestrska dela. Skladbe za pikolo in klavir so razmeroma redke.
Večina profesionalnih glasbenikov in učiteljev predlaga, da se najprej naučite igrati na flavto. Ko obvladate flavto, se boste lažje prilagodili igranju pikola.
Zakaj se lažje naučimo igrati na flavto kot na pikolo?
- Flavte bolje ohranjajo svojo intonacijo oziroma uglasitev.
- Za flavto je napisanih več glasbenih del kot za pikolo, zato imate več izbire, kaj boste vadili.
- Čeprav flavta zahteva več zraka, pikolo zahteva večjo moč in silo, kar za mlade glasbenike predstavlja večji izziv.
Zdaj pa izberi, kateri ti je bolj pri srcu – flavta ali pikolo? 🙂
SymphoNyna