Poslušanje in igranje sta prijetna dejavnost za skoraj vse ljudi. Izkazalo se je, da nista le zabavna, temveč tudi koristna za zdravje in čustveno počutje.
Znanstveniki, psihologi in drugi strokovnjaki že desetletja preučujejo vrednost glasbene dejavnosti. Prišli so do presenetljivih zaključkov:
- glasba podpira koncentracijo, osredotočenost in spomin;
- pomaga razvijati in ohranjati motorične sposobnosti;
- izostri otrokove slušne sposobnosti in pomaga pri učenju jezikov in branju;
- otroci, ki igrajo glasbilo, dosegajo boljše rezultate na testih iz matematike, naravoslovja in drugih področij ter na splošno dosegajo boljše rezultate v šoli;
- glasba pomaga izboljšati razpoloženje in zmanjšati depresijo;
- zmanjšuje stres in pomaga pri telesnem celjenju;
- učenje instrumenta spodbuja občutek dosežka in spodbuja ustvarjalno razmišljanje.
Vpliv glasbe na možgane
Nekoč je veljalo prepričanje, da glasbo obdeluje le desna stran možganov – področje, ki se ukvarja z ustvarjalnostjo in čustvi. V zadnjih letih se je to postavilo na glavo, kot je pojasnil nevro znanstvenik dr. Daniel J. Levitin v svoji priznani knjigi This Is Your Brain on Music (To so vaši možgani o glasbi).
»V nasprotju s starim, poenostavljenim prepričanjem, da se umetnost in glasba obdelujeta v desni hemisferi naših možganov, jezik in matematika pa v levi,« piše, »nam nedavne ugotovitve … kažejo, da je glasba porazdeljena po možganih. Poslušanje glasbe, izvajanje in skladanje vključujejo skoraj vsako področje možganov, ki smo ga doslej identificirali, in vključujejo skoraj vsak nevronski podsistem.« Ta spletna predstavitev iz Kennedyjevega centra to jasno razčlenjuje.
Da bi to bolje razumeli, si poglejmo, kako so možgani zaposleni, ko igrate na instrument s tipkami, recimo klavir. Vedeti, kam na tipke postaviti roke in obvladovati položaj rok glede na igrane tone – pogosto brez gledanja v tipke – zahteva prostorsko koordinacijo in spomin. Motorične sposobnosti in odločanje so potrebne za določitev, kako uporabljati prste ter kako nadzorovati ritem in ohranjati neodvisnost rok. Pravzaprav noben drug instrument ne uporablja vseh deset prstov tako zapleteno kot glasbila s tipkami.
Vizualizacija je vključena pri branju pisane glasbe in njenem prevajanju v dejanja, spomin pa pride v poštev, ko izvajalec pisane glasbe ne potrebuje več. Slušni procesi se aktivirajo pri učenju glasbenega dela na posluh ter pri poslušanju in reagiranju na ustvarjeni zvok, da se lažje odloči o notah, ritmu in dinamiki. Desno nogo je treba nadzorovati hkrati z rokami, da se upravlja s pedali. Govorimo torej o delovanju na vso moč.
Medtem ko se vse to dogaja, glasbenik dobiva povratne informacije o tem, kar sliši, in če se oceni kot dobro, se aktivira sistem nagrajevanja možganov; če ne, pa se sproži drugačna reakcija in čustva. Ta kompleksna aktivnost celotnega sistema za možgane naredi igranje glasbila eno najbolj popolnih in bogatih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjate.
Ne le, da so vsa ta področja možganov zaposlena pri ustvarjanju glasbe, ampak dolgotrajna aktivnost tudi krepi in razvija uporabljena področja. Ta fizična sprememba v možganih se imenuje nevronska plastičnost. Z drugimi besedami, z igranjem instrumenta lahko dejansko izboljšate svoje možgane, in to je korist, ki jo lahko prinese le malo drugih dejavnosti.
Učenje igranja glasbila v zgodnjem otroštvu
Številne koristi, ki jih prinaša začetek igranja na glasbilo pri otroku v mladih letih, so dobro dokumentirane. Učenje instrumenta spodbuja občutek dosežka pri glasbeniku in pomaga pri razvoju motoričnih sposobnosti, koncentracije in ustvarjalnega mišljenja – vse to so dokaj očitne koristi. Lahko pa pomaga tudi pri razvoju boljših bralnih, jezikovnih in kognitivnih sposobnosti.
Prelomna študija, izvedena leta 2018, je pokazala, da so učenci, ki so se poleg rednega branja udeleževali tudi pouka klavirja, dosegali boljše rezultate kot učenci, ki so enako dolgo prejemali le dodatno bralno podporo. Nevro znanstvenik z univerze Ace MIT, dr. John Gabrieli, v tej objavi na blogu zaključuje: »Te ugotovitve prinašajo znanstveno natančnost pri vprašanju, ali učenje klavirja prinaša koristi, ki presegajo glasbene izkušnje. Zdi se, da nekatere slušne spretnosti, pridobljene z igranjem klavirja, izboljšujejo specifične vidike zaznavanja govorjenega jezika, celo preko tistih, ki jih pridobimo z dodatnimi izkušnjami pri branju.«
Šolski sistemi v mnogih delih države so opazili koristi za otroke, ki so vključeni v glasbene programe. Organizacija Save The Music poroča, da so se rezultati ELA (angleški jezik in umetnost, ki vključuje branje in pisanje) pri učencih, vključenih v glasbene programe, izboljšali za 2–5 %.
Partnerstvo za umetniško izobraževanje je ugotovilo, da so učenci v devetem razredu z glasbenim poukom dosegli bistveno boljše rezultate pri nalogah iz algebre kot neglasbeniki, učenci glasbene skupine v srednji šoli pa so dosledno dosegali višje rezultate pri angleščini, matematiki in biologiji.
Zmanjšanje stresa in izboljšanje razpoloženja
Glasba lahko prenese širok spekter čustev in tako pomaga podpreti ali celo spremeniti razpoloženje na bolje. Naše čustveno stanje lahko vpliva na naše fizično stanje, zato je na primer zmožnost zmanjšanja stresa jasna korist za zdravje.
Dr. Barry Bittman, predsednik in izvršni direktor inštituta Yamaha Music and Wellness Institute, je v nedavnem intervjuju dejal, da so raziskovalne skupine organizacije odkrile obsežne dokaze, ki kažejo, da ustvarjalno izražanje sebe zmanjšuje vpliv stresa na več ravneh. Glasba sproži kemične odzive v možganih, ki izboljšajo razpoloženje in zmanjšajo tesnobo ter povzročajo užitek, veselje in motivacijo. Hkrati krepi vaš imunski sistem in lahko pomaga lajšati bolečine, vključno z migrenami in kroničnimi glavoboli.
Sproščujoča glasba lahko zniža tudi visok krvni tlak; poslušanje pred spanjem lahko celo omili težave s spanjem. »Rekreacijsko ustvarjanje glasbe zmanjšuje vpliv stresa na več ravneh in omogoča začetek zdravljenja,« dodaja dr. Bittman v članku o prednostih igranja klavirja. »Pravzaprav spremeni poti izražanja genov pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo.«
Prehod od poslušanja k igranju
Kot poudarja dr. Daniel Levitin v knjigi This Is Your Brain on Music, je bilo ustvarjanje glasbe nekoč pogosta dejavnost v družinah in na srečanjih, kot so zabave. Sčasoma pa je družba začela vse bolj presojati sposobnosti igralcev in razlikovati med igralci in poslušalci. »Vendar bi rekel, da se večina Američanov uvršča med strokovnjake za poslušanje glasbe,« trdi Levitin. »Imamo kognitivno sposobnost zaznavanja napačnih not, iskanja glasbe, ki nam je všeč, zapomnjenja stotin melodij in tapkanja z nogami v ritmu glasbe.«
Prehod od »zgolj« poslušanja k igranju glasbila za užitek in skupno družabno izkušnjo je pravzaprav majhen korak, ki ga je treba narediti brez strahu pred obsojanjem ali kritiko. Svojo prirojeno sposobnost ustvarjanja glasbe lahko uporabimo za podporo (ali celo spreminjanje) svojega čustvenega stanja na zdrav in zdravilen način, hkrati pa razvijamo svoje možgane. Zmaga za zmago!
SymphoNyna